Kulturno društvo iz Male Nedelje, ki se je pred več kot štirimi desetletji poimenovalo po Antonu Kremplu, se je odločilo letošnje leto razglasiti za Kremplovo leto. Mineva namreč 230 let od rojstva pisatelja, pesnika, velikega domoljuba in narodnega buditelja Antona Krempla. Rojen je bil v gornjeradgonski občini, na Poličkem Vrhu, pri Mali Nedelji pa je služboval kot duhovnik in bil tam tudi pokopan. »V okviru Kremplovega leta smo že pripravili zanimiv dogodek, povezan z godovanjem. Na predvečer antonovega smo se zbrali v cerkvi pri molitveni uri. Nato smo šli k spomeniku, posvečenemu Antonu Kremplu, ki stoji ob cerkvi, in se od tam z lučkami odpravili na pokopališče, kjer je Krempl pokopan. Godovanje smo sklenili v kulturnem domu, kjer smo se ogreli s čajem in domačimi dobrotami, pričakali so nas tudi mladi glasbeniki in zaigrali nekaj melodij,« je povedala predsednica društva Liljana Peršak.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Že stokrat je nekomu rešil življenje
Branko Raj iz Odranec je v Splošni bolnišnici Murska Sobota stotič daroval kri.
Obletnici Kremplovega rojstva so se pri Mali Nedelji poklonili tudi minuli konec tedna, priredili so slovesno akademijo in se njegovega delovanja spomnili v prispevkih kulturnikov in zgodovinarjev.
Slavnostni govornik na akademiji je bil zgodovinar Franc Čuš, ki je povedal, da so se Slovenci svojega rojaka še v drugi polovici 19. stoletja spominjali kot izvrstnega govorca in ljudskega tribuna z močno avtoriteto. »Na žalost pa je časovna distanca vplivala na bledenje spomina nanj, tako je skoraj izginil iz slovenskega zgodovinskega spomina,« pravi Čuš, ki je Krempla označil za pionirja slovenske pisane besede na Štajerskem. Da je bil tudi neprizanesljiv narodnozavedni buditelj, pa kaže citat iz njegovega najbolj odmevnega dela Dogodivšine štajerske zemle: »Slovenec je od nekdaj taki bedak, da drugih proso brani, svojo pa vrablom pusti pojest.«
Naslednji dogodek v okviru Kremplovega leta bo ob kulturnem prazniku, 8. februarja, ko bodo pripravili literarni večer. Ne bodo le brali, ampak tudi gledali film, ki so ga naslovili Nazaj h koreninam. »Na piedestal bi radi postavili literate našega društva: Ludvika Rudolfa, Ljudmilo Zmazek in Jelko Vrbnjak. V obliki filma pa zato, ker bi radi občini povedali, da naš kulturni dom nima platna in projektorja, ki smo ju nekoč že imeli, zdaj pa ju pogrešamo, saj bi ju s pridom uporabljali.«
Pesmi bodo brali tudi v tujih jezikih, tako bo slovenska himna recimo v kitajščini, druge pesmi pa v nemščini, angleščini, ruščini, pa tudi v Braillovi pisavi. Literarni film je posnel Mladinski center Pürga. »Spremenili bomo tudi sceno kulturnega doma, saj bo kulisa vrt. Na filmsko-literarnem večeru bodo sodelovali tudi domači vinarji,« napoveduje predsednica društva.
14. februarja sledi premiera igre Prleško gostüvaje. Besedilo zanjo je v domačem narečju napisal Tadej Murkovič in predstavo tudi režiral. »Prikazali bomo pravo prleško gostüvaje, kako so se pred dvesto leti v naših krajih ženili in možili. Pri tem ne sodeluje le gledališka sekcija našega kulturnega društva, pač pa so morali skupaj stopiti vsi krajani.« Poročno slavje je nekoč, pravi sogovornica, trajalo dva dni, oni pa dogajanje prikažejo v približno dve uri dolgi gledališki igri.
V pesmi se mu je poklonil Anton Aškerc
