Pomembno je, da kulturno dediščino, kamor spada tudi narava, ohranjamo in prenašamo na prihodnje generacije. Ne smemo jo prepustiti propadanju, poslabšanju ali uničenju. Pri nas, in nasploh v Evropi, se je treba za visoko raven ohranjanja naravne dediščine zahvaliti tudi upravljavcem parkov, v katerih ohranjajo naravne vire, ki so pristna središča in ohranjevalci biotske raznovrstnosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Poslovni uspeh, za katerim stoji zahvala in spomin
Podjetja F Modern, Tadej Faršang, s. p., Tiskarna aiP Praprotnik, d. o. o. in Hipoing, hišna popravila in inženiring, d. o. o. danes pripravila dan odprtih vrat.
Omrežje Nature v Evropi obsega 27 tisoč območij v vseh članicah Evropske unije in deluje kot dejavnik bogate evropske biotske raznovrstnosti in dediščine. Hkrati naj bi ponujalo veliko možnosti za rekreacijo, turizem in izobraževanje ter ozaveščanje o bogati naravni dediščini. Pretežni del Prekmurja spada pod Naturo 200, ki jo zajemata dve zaokroženi celoti – Goričko in porečje Mure. Odzivi na zaščitena območja so med lokalnim prebivalstvom različni. Ljudje in kmetje, ki živijo na območju Nature 2000 so jo sprejeli in se navadili na določene zaščitne ukrepe. Bistveno več negodovanja Natura 2000 vzbuja ob reki Muri, predvsem med nekaterimi konvencionalnimi kmeti, ki so nakupili kmetijsko zemljo na območju Nature 2000 in jim je upoštevanje zaščitnih ukrepov tuje.
Nekoliko drugače je z zaščitenim območjem Goričkega. Tudi tu ne gre za odklonilen odnos, bistveno več težav ljudem – predvsem manjšim kmetom, ki ohranjajo »kulturno krajino« Goričkega povzroča ohranjanje biotske raznovrstnosti. Gre za štiri naravovarstvene operacije v okviru ukrepa in sicer posebni traviščni habitati (v nadaljevanju HAB), traviščni habitati metuljev (v nadaljevanju MET), habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (v nadaljevanju VTR) in Steljniki (v nadaljevanju STE). V vseh štirih primerih gre za ciljne operacije, ki se ne morejo izvajati po celotni Sloveniji, temveč le na območjih, kjer se vrste, ki jih je potrebno ohraniti pojavljajo in kjer je posledično posamezno operacijo tudi potrebno in smiselno izvajati. Vsaka od operacij ima predpisane zahteve prilagojene kmetijske prakse, ki v največji možni meri upoštevajo ekološke zahteve tistih vrst in habitatov, ki jim je posamezna operacija namenjena. Izvajanje predvsem prvih dveh naravovarstvenih operacij na Goričkem izključuje izvajanje ukrepa v dobrobit živali (v nadaljevanju DŽ) za govedo.
DŽ za govedo zahteva izvajanje paše goveda. Ukrep DŽ se je moral prilagoditi obstoječim ukrepom HAB, MET in STE pašo v ukrepu DŽ časovno omejili v skladu z zahtevami teh operacij, na območju VTR pa uveljavljanje ukrepa DŽ za govedo ni možno, saj je paša v okviru operacije VTR prepovedana. Če se ukrep DŽ ne bi prilagodil zahtevam navedenih operacij, bi na teh območjih prišlo do nasprotnih učinkov, saj je po eni strani cilj prepovedi paše na območju VTR ohranitev kosca in drugih talnih gnezdilk, po drugi strani pa bi se na istem območju v okviru ukrepa DŽ pašo dodatno finančno vzpodbujalo.
Spet ne gre za nasprotovanje izvajanju posameznih zaščitnih ukrepov. Problem je določitev zaščitenih območij za izvajanje posameznih operacij. Določitev zaščitenih območij za posamezno naravovarstveno operacijo je bila opravljena administrativno, brez upoštevanja dejanskega stanja v naravi. Tako se je zgodilo, da je velik del, kot na primer puconskega Ceropa v zaščitenem območju. V naravovarstvenih operacijah so se znašle površine, ki niso nikoli bile travniki. Tako ima na primer kmetija, ki je zasejala njivske površine s travno deteljnimi mešanicami na teh njivah ukrep metulji, na travniku, ki je po dejanski rabi še vedno travnik pa ni nobenega ukrepa.
Če je bilo pred časom še veliko nerazumevanja zaradi Nature 200 se zavest o njenem pomenu počasi spreminja. Brez zaščitenih območij Nature 2000 bi posledice vremenskih sprememb v Prekmurju bile bistveno hujše kot so že sedaj.
