vestnik

Obeta se rekorden pridelek koruze

STA, 8. 11. 2020
Nataša Juhnov
V Pomurju je po podatkih soboškega kmetijsko-gozdarskega zavoda glede na vloge za subvencije koruza letos rasla na 19.500 hektarjih površin, od tega na 17.100 hektarjih za zrnje, na preostalih za silažo.
Aktualno

Ob letošnjih zelo dobrih razmerah za rast koruze nekateri napovedujejo, da bo dosežena in tudi presežena rekordna letina tega pridelka iz leta 2014. Cena zrnja je pri toni sicer za kakšnih pet evrov nižja kot lani, ker je pridelek boljši, pa bo tudi zaslužek najmanj takšen kot lansko leto.

Kot je za STA povedal član Panvitine uprave Branko Virag, odkupujejo koruzo po ceni od 84 do 93 evrov za tono, odvisna pa je od več dejavnikov in tudi od cen na trgih v bližini Slovenije. "Sami smo že poželi vso koruzo, povprečni hektarski donos je bil 14 ton, tako da lahko govorimo o rekordni letini, skupno smo dobili 15.000 ton zrnja, toliko smo ga tudi odkupili od pogodbenih pridelovalcev," je povedal Virag. Povprečna vlaga pridelka je bila dobrih 25 odstotkov.

Prav vlaga pa je kmetom povzročala precej težav pri spravilu, saj je imela koruza najprej visoko vlažnost, potem pa je nastopilo deževno obdobje v oktobru, ko je ponekod sploh ni bilo mogoče žeti. Zato je pri spravilu nastala zamuda, saj so jo večinoma želi šele v drugi polovici oktobra.

8c8a5f81e859cdbea7ed72a73dffff57
Nataša Juhnov
Kot pravi Barbaričeva, bi morali prezimne dosevke posejati do 25. oktobra, a je rok podaljšan do 10. novembra.

Ponekod na njivah še precej koruze

"Kmetje se trudijo, vendar so nekatera tla še vedno precej namočena in se ne da pospraviti koruze. Tako se bo verjetno spravilo še kar zavleklo, zdaj je pospravljenih okoli 80 odstotkov pridelka," je za STA povedala specialistka za poljedelstvo na kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Metka Barbarič.
Na težkih tleh, predvsem na Goričkem, je na njivah še precej koruze, težava pa nastaja, ker ni mogoče posejati naslednjih kultur, predvsem pšenice, zato bo slednje najbrž manj. Tisti, ki so vključeni v ukrepe kmetijsko-okoljskih plačil, pa koruze za koruzo ne smejo sejati, saj morajo kolobariti.

Kot pravi Barbaričeva, bi morali prezimne dosevke posejati do 25. oktobra, a je rok podaljšan do 10. novembra. Do 1. decembra pa je podaljšan rok, do katerega mora zelena površina pokrivati njive. Z roki je namreč povezana pridobitev denarja iz ukrepov kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil. Zaradi obilnih padavin so sicer zaprosili za nujno podaljšanje nekaterih rokov za letošnje leto, vendar odgovora še nimajo.

Pridelek zrnja izredno velik
Tudi na zavodu potrjujejo, da bo letina zelo dobra in pridelek zrnja izredno velik, ponekod bo dosegel do 14 ali celo 15 ton na hektar, prav povsod pa ne bo tako rekordno. V Pomurju je po podatkih soboškega kmetijsko-gozdarskega zavoda glede na vloge za subvencije koruza letos rasla na 19.500 hektarjih površin, od tega na 17.100 hektarjih za zrnje, na preostalih za silažo. Ker vsi kmetje vlog ne oddajo, naj bi po ocenah stroke v Pomurju rasla koruza na kakšnih 22.000 hektarjih.

V Sloveniji je bila po podatkih iz vlog za subvencije koruza posejana na 67.000 hektarjih, od tega na 39.000 hektarjih za zrnje. Pridelek bo povsod zelo dober, izjema bodo le območja, kjer so imeli točo ali kakšno drugo naravno nesrečo.

Kaj zdaj berejo drugi