Iz Občine Velika Polana so sporočili, da je bilo na letni konferenci Programa UNESCO Človek in Biosfera v Indoneziji razglašeno Biosferno območje Mura. Slednje se tako pridružuje ostalim 685 svetovnim za naravo pomembnim biosfernim območjem. Je pa to prvo območje, ki zajema pet držav. Novi Biosferni rezervat se razteza od avstrijsko-slovenske do hrvaško-madžarske meje in je že del območja Natura 2000.Reka Mura s svojim porečjem se je s to razglasitvijo uvrstila na svetovni zemljevid najvrednejših območij narave.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bukovniško jezero: dokler ne odstranijo mulja, bo ostalo prazno
Če dela ne bodo opravili v sklopu ukrepov interventnega zakona, ga bodo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
Biosferno območje Mura je četrto razglašeno območje v Sloveniji, ki ga je UNESCO prepoznal kot naravno bogastvo in mu podelil ta naziv. Ob Muri se namreč prepletajo kulturna in zgodovinska dediščina ter tradicionalna navezanost lokalnega prebivalstva na reko kot primerno območje za model trajnostnega razvoja. Z deklaracijo so se marca leta 2011 ministri iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Srbije zavezali k vzpostavitvi čezmejnega Biosfernega območja Mura-Drava-Donava.
Občine ob Muri pa so z drugimi deležniki, ki se zavedajo vzajemne odvisnosti ohranjene narave in priložnosti za razvoj območja za dobrobit lokalnega prebivalstva in širše pomurske regije, podpisale dogovor o Obmurskem razvojnem partnerstvu. To skupaj z javnimi službami tvori upravljavsko strukturo in omogoča naslednji korak k vzpostavitvi trajne upravljavske strukture. Bodo pa več o razglasitvi Biosfernega območja Mura in o vzpostavitvi omenjenega partnerstva pristojni povedali prihodnji teden na Pomurskem poletnem festivalu.
Arno Mohl, programski vodja projekta Mura-Drava-Donava pri Svetovni organizaciji za naravo (WWF) Avstrija je izrazil zadovoljstvo nad to odločitvijo in jo opredelil kot jasen signal proti hidroelektrarnam na Muri. "Potrditev Unesca je mejnik v mednarodni zaščiti te izredno dragocene povezane rečne pokrajine v srednji Evropi. Označuje začetek trajnostnega razvoja porečja Mure, ker so občine aktivno vključene in si obetajo tudi ekonomske koristi. Hkrati je tudi jasen znak protesta proti velikim načrtom uničenja narave, hidroelektrarni Hrastje Mota, in zaveza lokalnega prebivalstva k zdravemu okolju," je dejal Mohl.
