Leto 2020 je bilo za Planinsko društvo (PD) Matica Murska Sobota jubilejno. Sedemdeset let društva so nameravali proslaviti v Gledališču Park v Murski Soboti s prireditvijo in podelitvijo priznanj, a so jo zaradi epidemije preložili.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Je bil puconski konzorcij že na štartu hendikepiran v napadu na evropske milijone za sončne elektrarne?
Konzorcij pod vodstvom puconskega župana Uroša Kamenška pravočasno oddal prijavo na razpis, a je uspeh zaradi zapletov s pridobitvijo vseh potrebnih soglasij pod velikim vprašajem.
Leta 1950 so se v Murski Soboti zbrali pomurski ljubitelji gora in pohodništva in ustanovili društvo, ki ima danes 444 članov. Večina jih je iz občin v Upravni enoti Murska Sobota, nekaj pa tudi iz drugih pomurskih občin, pravi predsednik PD Matica Murska Sobota Jože Ružič. »Seme planinstva je pognalo in danes s ponosom ugotavljamo, da je Prekmurje po vsej Sloveniji znano tudi po planinstvu, pohodih in planinskih zanesenjakih.« Sedež društva je v Murski Soboti, sekcije mladih planincev so na OŠ II, OŠ III in OŠ IV Murska Sobota, OŠ Puconci in OŠ Rogašovci. Člani so tudi iz Varstveno-delovnega centra Murska Sobota. V pravkar minulem letu je bilo zaradi epidemije pohodov in aktivnosti precej manj kot prejšnja leta.
Trinajst vodnikov z licenco
Med člani društva je trinajst planinskih vodnikov z licenco, šest mentorjev planinske vzgoje in dvanajst markacistov, pove Ružič. Vzdržujejo pomursko planinsko pot med Mursko Soboto in tromejnikom, Veržejem in Veliko Polano ter med Bodonci in Radenci, evropsko pešpot E–7 med Hodošem in Veržejem, evropsko kulturno pot sv. Martina med Domanjševci in Sv. Jurijem ob Ščavnici, pred dvema letoma pa so obnovili tudi transverzalo kurirjev in vezistov med Gančani in Mariborom. »Delo društva je pestro, a tudi zahtevno. Čas, odmerjen za obisk gora, postaja vse krajši. Cilji obiskovalcev gora so vse bolj zahtevni, kar sili v večje tveganje. Vse to slabo vpliva na varnost obiskovalcev gora. Zato sta vzgoja in izobraževanje članov vseh starostnih skupin osnovni in najpomembnejši nalogi društva. V vseh letih obstoja društva smo izšolali veliko strokovnega kadra: planinske vodnike, mentorje planinske vzgoje in markaciste. Novih je žal vse manj. Preveč je odgovornosti, izpostavljenosti, to pa tudi zahteva veliko prostega časa. Delajo pa vedno prostovoljno,« je poudaril predsednik PD Matica.
Zelo pomembni so mentorji po osnovnih šolah, ki pa jih je zelo težko dobiti. Na tem področju jim je kazalo bolje, saj jim je v letu 2019 uspelo usposobiti štiri nove mentorice, zdaj pa jih je ustavila epidemija. V preteklosti so imeli zaradi načrtnega dela z osnovnošolci zelo dobre uspehe na državnih tekmovanjih Mladina in gore, bili so v vrhu po poznavanju tematik s področja planinstva.
Sodelovanje s številnimi društvi
Poseben pečat daje društvu sodelovanje z Varstveno-delovnim centrom (VDC) Murska Sobota, poudari Ružič. »Eno redkih planinskih društev v Sloveniji smo, ki organizira pohode za ljudi s posebnimi potrebami. Z leti smo z njimi postali res pravi prijatelji in naša druženja so vedno polna dobre volje. Pri pohodih sodelujejo njihovi mentorji – strokovni delavci VDC, ker jih najbolje poznajo.« Pobrateni so s Planinskim društvom Dovje - Mojstrana in skupaj organizirajo pohode. Sodelujejo še z murskosoboško in beltinsko športno zvezo ter Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. Skupaj organizirajo kar nekaj zdaj že tradicionalnih pohodov, ki so zelo dobro obiskani. »Prav tako dobro sodelujemo z drugimi planinskimi društvi na območju Pomurja, pa tudi zunaj njega. Sodelujemo še z društvom čolnarjev, brodarskimi in gasilskimi društvi ob reki Muri, kar je pogoj za izvedbo naše največje prireditve, spusta po Muri za Dimekov memorial. Prizadevamo si za ohranjanje reke Mure in njenih obrežij, zato smo tudi člani Zveze društev Moja Mura.«
Tudi na šesttisočake
Člani društva so se poleg pohodov društva po Sloveniji in sosednjih državah udeleževali tudi odmevnih pohodov in trekingov v tujini. Lahko bi rekli od Prekmurja prek Alp, Dolomitov, Visokih Tur, Tater, Kilimandžara, Andov do Himalaje. Osvojili so kar nekaj lepih vrhov, visokih tudi čez 6.000 metrov. Več članov je prehodilo različne transverzale: slovensko planinsko pot, pot kurirjev in vezistov, pomursko planinsko pot in tematske lokalne poti. »Vse opravljeno delo je seveda zasluga tudi naših predhodnikov, od pobudnika ustanovitve Jožka Pezdirca, častnega predsednika društva Evgena Titana, Marije Vild, Mirka Baligača - Dimeka in mnogih drugih, ki so prispevali, da je društvo nastalo, se razvijalo in prehodilo to sedemdeset let dolgo pot,« strne Ružič.