vestnik

Od prodajalca pokovke do vodje mednarodnega projekta 

Goran Drvarič, 15. 2. 2018
Osebni Arhiv
Mlada družina kmalu po rojstvu sina.
Aktualno

Mene je življenje že veliko naučilo. Z vsakim izzivom sem se spoprijel z mislijo »vedno boš našel rešitev za vsako težko situacijo« in to tudi uresničujem – že 15 let. Sem Goran Drvarič, star sem 30 let in prihajam iz majhne vasice Mačkovci na Goričkem.

6d20258dd49ce1f39eeca10e7c0a9563
Osebni Arhiv
Goran Drvarič je doma iz Mačkovec.

Že pri 15 letih sem si poiskal prvo službo prek študentskega servisa, sicer sem prodajal pokovko na Murinih tekmah. V nasprotju z večino 15-letnikov me ni bilo sram tega delati, saj je bil to pošteno zaslužen denar in bil sem ponosen, da imam delo. Kot srednješolec in pozneje študent informatike sem delal kot delavec v industriji, blagajnik, delavec v skladišču, v telefonski prodaji ... Skratka vse, kar je prišlo pod roke na študentskem servisu. Po diplomi sem opravil program za samozaposlovanje, saj je bilo v tistem času »in« dobiti nepovratna sredstva za zagon podjetja. Po tehtnem premisleku se v te vode vseeno nisem podal in sem začel iskati službo. Takrat sem naletel na prve resnejše težave. Službe, ki bi bila primerna moji izobrazbi, v Prekmurju nikakor nisem našel. Po mnogih prošnjah in ponudbah, ki sem jih poslal pomurskim delodajalcem na razpise ali celo samoiniciativno, sem le redko dobil kak odgovor, če pa že, pa je bil negativen.

Pomurskim delodajalcem ni bilo niti toliko mar, da bi poslali odgovor ljudem, ki se zanimajo, da bi pri njih delali. Tudi Zavod za zaposlovanje je zgodba zase, dejansko so mi bili bolj v veliko breme kot najmanjšo korist, tako da sem se kar hitro odjavil in vzel stvar v svoje roke.

Spoznal sem, da če bom želel izpolniti svoje načrte za življenje, se bom moral odpraviti od doma in to sem tudi storil. Nisem odlašal in si podaljševal lažnega študentskega statusa, nisem se držal za mamino krilo in bival v hotelu mama, kot to počne veliko sovrstnikov, nisem se tolažil s socialnimi transferji in priložnostnim delom. Pri 22 sem stvari vzel v svoje roke in takoj razširil iskanje službe na Maribor in vse do Ljubljane in dobil službo že na drugem razgovoru. Davek, ki ga je bilo treba plačati, je bila selitev v Ljubljano. K sreči sem imel punco, s katero sva bila sveže zaljubljena in istih misli, tako da je bila odločitev toliko lažja. Tudi punca je precej hitro dobila službo in sva začela graditi svoje skupno življenje.

Čas za »odraslo« življenje in prvo resno službo

Kaj hitro mi je postalo jasno, da ta služba ni kos mojim sposobnostim. Po tehtnem premisleku sem se podal v iskanje nove in poslal nekaj prijav na razpise. Starši in prijatelji so bili šokirani, češ da imam super službo, v dobrem podjetju in da naj tega ne postavljam na kocko, a moj notranji glas mi je govoril drugače. Po nekaj razgovorih se je našlo novo delovno mesto za mene in takrat se mi je življenje obrnilo na glavo. Začel sem delati na novem delovnem mestu v mednarodnem podjetju, polnem priložnosti in izzivov, in tam sem končno zaživel in se razvil. Po začetnem uvajanju in izobraževanju v tujini sem začel delati na vedno več projektih.

0e9462e277cc9fc45f59025747f55ab8
Osebni Arhiv
Goran Drvarič z mamo in hčerko na oddihu.

Skozi karierni razvoj je »zalaufalo« tudi življenje. Poleg vsega, sem se vpisal na nov študij in vsaka minuta mojega dneva je bila izpopolnjena. Služba, šport, punca, hčerka, ampak vseeno mi še ni bilo dovolj. Po dobrih štirih letih v podjetju sem bil popolnoma suveren in spet so se mi odpirale želje po napredku.

Spogledovanje s tujino in selitev na sedež podjetja

Na sedežu podjetja v Nemčiji se je že nekaj časa odvijal precej velik projekt na mojem delovnem področju in vedno bolj me je mikalo, da bi se pridružil ekipi. Po nekaj pogovorih se je vse odvilo bliskovito in kmalu sva se z ženo odločila, da gremo v tujino.

b07d029f8cae02f6a006928f7965feb8
Osebni Arhiv
Z družino ostajajo povezani, čeprav živijo v tujini.

Najboljša odločitev mojega življenja

Začele so se obširne priprave na selitev. Kje se moraš odjaviti, kje prijaviti, se odločiti, ali daš hišo v najem ali ne, kako jo dati v najem, komu in kdaj. Najbolj zanimiv del se šele začne, ko se preseliš. Vključiti se je treba v novo okolje in urediti vse potrebno, da lahko normalno živiš v tujini, da si prijavljen, z bančnim računom in davčno številko. Da vse to urediš še za svojo družino, je spet nov izziv. Ampak k sreči nam podjetje ponuja veliko ugodnosti, v obliki nadomestila za nastanitev, zdravstvenega zavarovanja, službenega vozila in še bi lahko naštevali. Tako imaš manj skrbi in se lahko osredotočiš na delo in projekt.

4ae639b8248d8f1eda553245884b9a15
Osebni Arhiv
Goran Drvarič med delavnico v Nemčiji.

Zdaj vodim vodim mednarodni projek, kjer razvijamo nov sistem, ki bo v podporo našim več kot 10.000 enotam po vsej Evropi in ZDA in bo nadomestil dosedanji, precej zastareli sistem, ki je bil v produkciji več kot 18 let. Tudi doma smo se dobro ustalili, hčerka obiskuje vrtec in je v nekaj mesecih že precej osvojila jezik, žena pa ima to srečo, da je na porodniškem dopustu in ima še nekaj časa za vse ostalo.

67da266a99e1a77044922fe9ee325e97
Osebni Arhiv
Goran Drvarič z novimi sodelavci, ko so proslavili rojstvo sina.

Življenje v tujini

Ko se zaveš, koliko zadev je boljših in bolje optimiziranih ter izkoriščenih kot v domovini, se ti odpre veliko idej in zamisli, kaj vse bi lahko še postorili, da bi naša država napredovala, vendar se v politične teme ne bom spuščal. Za mene so pomembne samo dragocene izkušnje, ki jih dobivam, in razvoj kariere, ki je tukaj bistveno bolj omogočen kot v Sloveniji. Res, da so povsod izjeme, ampak je npr. v Nemčiji veliko zaposlitvenih možnosti. Ko smo se učili nemščino v srednji šoli, sem zaradi slabe izkušnje s profesorico bil prepričan, da nikoli ne bom delal v nemško govoreči državi, ampak glej ga zlomka, zarečenega kruha se vedno največ poje.

Ne bojte se

Vsem, ki v Pomurju ne dobijo priložnosti, bi sporočil, da naj se ne bojijo. Ne sprejmite manj, kot si želite, ne zavrzite dragocene izobrazbe, ki ste si jo težko pridobili, za službo, za katero ste prekvalificirani. Razmislite o željah in si zastavite cilje, izdelajte dober načrt in bodite prepričljivi. Iščite službo, ki jo želite, globalno in nastopite suvereno. Naša domovina ni več samo Slovenija, ampak je cela EU, in znotraj teh meja ste »domači«. Razlike v kulturi, narodnosti, jeziku naj vam ne predstavljajo ovir, saj se samo vi obremenjujete s tem. Ko prestopiš meje Slovenije, spoznaš, da se večina domačinov sploh ne obremenjuje s tujci, ampak so jih veseli. Veseli so sveže, delavne in zagnane mladine, ki uvaja spremembe in misli drugače. Veliko prijateljev in znancev me sprašuje, kako je, kakšni so občutki živeti in delati v tujini, in povem lahko samo, da odlični. Seveda vse zgodbe niso sijajne, ampak večina je pozitivnih. Poznam kar nekaj ljudi, ki je ubralo podobno pot, tudi nekaj sodelavcev iz istega podjetja je v isti situaciji kot jaz in skoraj vsi so s svojo odločitvijo zadovoljni. Torej, ne bojte se ničesar, življenje je le eno in ne zapravljajte časa v napačni službi, službi, ki je ne marate, ker je možnosti veliko, le pravo pot je treba ubrati.