vestnik

Okolje ima prednost. Zaenkrat?

Majda Horvat, 18. 3. 2019
Majda Horvat
Vpliv hidravličnega stimuliranja plinske vrtine bodo zdaj preverjali v postopku presoje vplivov na okolje.  
Aktualno

Božič iz lokalnega Ascenta napovedal, da želijo pridobiti dovoljenja, upravni odbor Ascenta pa tožbe in odškodninske zahtevke

Za nameravano ponovno aktivacijo dveh plinskih vrtin na petišovskem plinskem polju s hidravličnim lomljenjem je potrebno predhodno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Tak sklep je 8. marca sprejela Agencija RS za okolje (ARSO). Odločitev je pomembna za načrte britanske družbe Ascent Resources, ki želi povečati obseg pridobivanja plina iz dveh plinskih vrtin, Pg-10 ter Pg-11 A.
Kaj je torej ključna ugotovitev okoljske agencije, ki je svoj sklep obrazložila ter ga podprla s številnimi strokovnimi mnenji na kar štiriindvajsetih straneh? »Glede na dejstvo, da gre v primeru nameravanega posega za poseg v okolje, ki se izvaja pod površino, glede na to, da se bodo pri izvedbi nameravanega posega uporabljale nevarne snovi (ne glede na to, da gre za majhno količino), se brez izvedbe predvidenih ukrepov ne more izključiti pomembnih vplivov na okolje, predvsem na varovana območja,« so zapisali v obrazložitvi. Vlagatelji so sicer za zmanjšanje vplivov na okolje že predvideli določene ukrepe, še navajajo, vendar pa tega v predhodnem postopku, torej postopku, ki je tekel na okoljski agenciji, ni mogoče preverjati. To je mogoče šele v postopku presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja.

Božič ponuja roko

Kakšne bodo posledice sklepa agencije ARSO za projekt izkoriščanja plina v Petišovcih? »V Ascentu verjamemo v potencial črpanja zemeljskega plina na naftno-plinskem polju v Petišovcih. Skupaj z Geoenergom želimo v skladu z zakonodajo pridobiti ustrezna dovoljenja, brez katerih tega potenciala ne moremo izkoristiti,« je v odgovoru za naš medij zapisal Dejan Božič, regijski direktor družbe Ascent Resources. Izpostavil je tudi, da je nizkoogljična družba smer, v katero gre vse več evropskih držav, povpraševanje po zemeljskem plinu pa se je v EU v zadnjih treh letih povečalo za 15 odstotkov. »Povečuje pa se tudi v Sloveniji (na primer TE-TOL prehaja od premoga na plin). Gre torej za energent z izjemnim potencialom, zato si želimo najti rešitev za nadaljnji razvoj projekta v Petišovcih,« še izpostavi Božič. Spomni tudi, da je enaka tehnologija izkoriščanja plina v Petišovcih prisotna že od leta 1956 in da v tem času ni bilo nobenega dogodka, ki bi predstavljal tveganje za okolje ali ljudi, uporabljajo pa jo tudi v sosednjih državah. Hrvaška na primer tako krepi kapacitete, s tem pa krepi tudi svojo energetsko neodvisnost, hkrati pa ima od tega pozitivne javnofinančne učinke. »Enake učinke lahko takšen projekt prinaša tudi Sloveniji, zato upamo, da bo v prihodnje razprava o tem vprašanju bolj temeljila na podatkih, pravih argumentih in dolgoročnih učinkih,« še ugotovi Božič.

Ascent napoveduje tožbo

Njegov odgovor smo prejeli v torek, 12. marca, torej po tem, ko je upravni odbor družbe Ascent Resources sprejel odločitev o spremembi strategije delovanja. Ta predvideva širitev projekta zunaj Slovenije, hkrati pa bodo ostali dejavni tudi v Sloveniji. In to kljub sporočilu, ki ga je družba Ascent Resources najprej objavila na portalu Your Oil and Gas News, da bodo zoper ARSO vložili pritožbo in da v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki iz Slovenije in Londona pripravljajo tudi zahtevek za odškodnino, ker da sta ARSO in pristojno ministrstvo kršila zakonodajo in prekoračila predpisane roke. Morebitni zahtevek za odškodnino naj bi upošteval višino naložbe Ascenta v projekt, ki do zdaj presega 50 milijonov evrov, in prihodnje pričakovane dobičke, ki bi jih lahko ustvarili.

Državo stisnili v kot

Po vsem, kar se je dogajalo novembra lani, in sicer napovedih Ascenta, da nameravajo zaradi postopkov glede pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj raziskati možnost, da bi zoper Slovenijo, okoljsko ministrstvo in agencijo ARSO sprožili postopek na sodišču Evropske unije, po odstopu direktorja okoljske agencije Joška Kneza zaradi ugotovitev notranjega nadzora o nepravilnostih v postopku in sumu nedopustnega pritiska na zaposlene, ki so vodili postopek, po grožnjah zdaj že nekdanjemu okoljskemu ministru Juretu Lebnu, je bila reakcija investitorjev na sklep okoljske agencije glede vlaganja tožb pričakovana, a da bodo državo stisnili v kot še s tem, da ostajajo v Sloveniji, da bodo še naprej vodili postopke za pridobivanje okoljskih dovoljenj in iskali rešitve za projekt v Petišovcih, bi si prej drznili napovedati le redki. Investitorji namreč ves čas vedo, da bodo težko prišli do okoljevarstvenega dovoljenja, saj Gorazd Marinček skupaj z okoljevarstveniki nasprotuje tako črpanju plina zaradi spornih postopkov kakor tudi postavitvi nove centralne plinske za njegovo čiščenje, in bodo vlagali tožbe.

Politično razpoloženje

Ali bo takšna odločitev britanske družbe zdaj zasukala še politično razpoloženje glede naklonjenosti projektu črpanja plina v Petišovcih? Leben, ki je projektu odločno nasprotoval, ni več minister, država pa je posredno vpeta v posel tudi preko Nafte Lendava in Petrola.