S projektom Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri, skrajšano Natura Mura, ki ga vodi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, želijo omiliti oziroma odpraviti posledice večletne degradacije okolja reke, kar je vidno v izsuševanju in propadanju mokrotnih habitatov ob njej. Obenem želijo spet vzpostaviti naravne rečne procese. Aktivnosti bodo na območjih Nature 2000 in Biosfernega območja Mura potekale vse do konca novembra 2023 in bodo zajele vodarstvo, gozdarstvo in interpretacijo narave, nadaljujejo in nadgrajujejo pa tiste, ki so bile izvedene ob preteklih revitalizacijah območja Mure.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Panonski MuzBes premierno nastopil na Dunaju
Pod tem imenom nastopata Norma Bale in Iztok Rodež
Projekt, vreden okoli 4,5 milijona evrov, je del operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020, poleg vodilnega partnerja pri njem sodelujejo še Direkcija za vode, Slovenski državni gozdovi, d. o. o., Občina Velika Polana, Zavod za gozdove Slovenije in Razvojni center Murska Sobota.
Minister Vizjak je ob podpisu pogodbe izrazil zadovoljstvo ob možnosti črpanja sredstev v okviru operativnega programa. »Tudi s tovrstnimi evropskimi pozitivnimi pristopi imamo neprecenljivo priložnost, da ohranimo Slovenijo kot izjemno bogato z naravnimi vrednotami, ohranimo biotsko raznovrstnost, zaustavimo upadanje vrst in habitatnih tipov ter preprečimo nadaljnje izumiranje vrst,« je ob tem povedal. 80 odstotkov sredstev za izvedbo projekta prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj, 20 odstotkov pa Republika Slovenija.
O projektu smo poročali že oktobra, Aleksander Koren, vodja projekta in naravovarstveni svetnik iz mariborske enote Zavoda za varstvo narave, je na predstavitvi, ki je potekala v Murski Soboti, dejal, da projekt zajema okoli 150 kvadratnih kilometrov veliko območje vzdolž reke. To je po njegovih besedah tudi daleč najbogatejše tovrstno območje v Sloveniji, saj ima 66 kvalifikacijskih vrst in devet kvalifikacijskih habitatnih tipov. Natura Mura sicer obravnava tri ciljne kvalifikacijske habitatne tipe – nižinske ekstenzivno gojene travnike, obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja ter obrečne hrastovo-jesenovo-brestove gozdove – in dvanajst kvalifikacijskih rastlinskih in živalskih vrst.
Kaj vse bo projekt zajemal, si lahko preberete TU.