Organizirani kriminal: Šefi v tujini, »delavci« v Pomurju

Po spektakularnem ropu, ko so od sobote, 18. avgusta, opoldne do ponedeljka, 20. avgusta, zjutraj vlomili v veleprodajni center Tobačne v Noršinski ulici v Murski Soboti, se je vnovič zastavilo vprašanje, kje je Pomurje na evropskem kriminalnem zemljevidu? Bojan Rous, vodja sektorja kriminalistične policije pri murskosoboški policijski upravi, bi pokrajino »v slovenskem kot tudi v evropskem merilu uvrstil na vrh med varnejšimi regijami, saj nimamo kakšnih operativnih informacij ali ugotovljenih dejstev o delovanju organiziranih skupin in združb, ki izvršujejo huda kazniva dejanja. Sicer obravnavamo posamezne primere hudih kaznivih dejanj, za katere pa ne moremo potrditi, da gre za organiziran način delovanja«.

Vse več obsežnih primerov
Kakor sledi iz petletnega povprečja obravnavanih, je bilo lani v Pomurju najmanj kaznivih dejanj – Policijska uprava Murska Sobota pa ima najvišji odstotek preiskanosti tovrstnih dejanj med vsemi policijskimi upravami v Sloveniji. Statistično raziščejo dve od treh kaznivih dejanj. Vseh kaznivih dejanj je bilo sicer 2.336. Zaradi majhnega števila operativnih dogodkov v primerjavi z drugimi policijskimi upravami se je za murskosoboško pri Generalni policijski upravi prejela krilatica pravljična uprava. A ta je letos prvič v svoje letno poročilo vseeno zapisala stavek, da »se iz leta v leto spreminjajo tako pojavne oblike kriminalitete kot tudi zahtevnost preiskovanja. Vse več je obsežnih in kompleksnih primerov«.

Vedeli, po kaj so prišli

Organizirani kriminal pogosto presega državne meje, zaradi česar je razbitje dobro organiziranih združb težko delo za policijo. Z vstopom v schengensko območje se je pomurska policija prilagodila na nove oblike pojava čezmejne kriminalitete in na pojav organiziranih skupin ali združb, še pove Rous: »To pride še veliko bolj do izraza pri storilcih iz tujine, ki po storitvi kaznivih dejanj hitro zapustijo regijo in državo. Pomurski prostor sicer zaenkrat ni ciljna točka delovanja organiziranih združb, dejstvo pa je, da je Pomurje zelo tranzitno območje med jugovzhodno in zahodno Evropo.«
Storilci so v primeru Tobačna očitno vedeli, po kaj so prišli in kdaj morajo opraviti kaznivo dejanje, saj je center od sobote opoldne do ponedeljka zjutraj zaprt. Pridaničem se je splačalo tvegati, kajti iz skladišča centra so ukradli tobačne izdelke različnih znamk, vrednih 100 tisoč evrov. Ni še znano, ali so bili na delu storilci iz tujine ali domači, po neuradnih, vendar zanesljivih informacijah pa je bil rop opravljen zelo profesionalno. Čas storitve kaznivega dejanja je bil očitno skrbno izbran, obenem pa je bilo na Noršinski cesti takrat gradbišče, kar je pomenilo še manj prometa po tako ali tako manj obljudeni cesti za vožnjo ponoči. Izplen tobačnih nepridipravov pa bi lahko končal na Balkanu.

Boljša oprema, a pomanjkanje kadrov
Tomaž Peršolja na vprašanje, kaj bi slovenska policija potrebovala, da bi bila še uspešnejša pri odkrivanju kaznivih dejanj, še posebej s področja organiziranega kriminala, pravi: »Poleg pomanjkanja kadrov že nekaj časa ugotavljamo, da bi bilo za večjo učinkovitost policije, še posebej kriminalistične, treba narediti več na področju zakonodaje in policijskih pooblastilih ter boljši organizaciji dela. Policija, uniformirana in kriminalistična, je v zvezi s tem nadrejenim dala že veliko pobud, vendar se mnoge zaradi različnih razlogov še niso nikamor premaknile. Lahko pa rečemo, da je slovenska policija v zadnjih letih veliko bolje opremljena, kot je bila pred leti, saj smo v mandatu zadnje vlade dobili več sredstev in opreme za svoje delo.«

Kje sta avtobusa?

Očitno podobno profesionalno sta bili izvršeni tatvini dveh prestižnih turističnih avtobusov. Že 16. novembra 2013 so tatovi ponoči pred zdraviliškim kompleksom v Radencih odpeljali nemški turistični avtobus, za katerim vse do danes ni nobenih sledi. Maja 2014, bil je 27., se je zgodba pod okriljem noči ponovila na parkirišču Term Vivat v Moravskih Toplicah. Suzana Rauš s tukajšnje policijske uprave o tem še vedno skopo sporoča, kar pa je zavoljo interesa preiskave razumljivo: »Ker predkazenski postopek tudi v tem primeru še poteka, več informacij za zdaj ni na voljo. Lahko pa povemo, da v obeh primerih sodelujemo s tujimi varnostnimi organi.«

Za krajama avtobusov domnevno stoji dobro organizirana kriminalna združba z Balkana, posebej specializirana za kraje prestižnih prevoznih sredstev, celo tovornjakov, ki jih nato preproda kupcem, najpogosteje iz vzhodnoevropskih držav ali z Bližnjega vzhoda. Vsaj en avtobus je menda ukradla srbska kriminalna skupina, ki šteje dva ducata ljudi in se je do potankosti izurila v tatvinah avtobusov in tovornjakov. Kraje, ki jih opravljajo po Evropi, so največkrat naročene, kriminalci pa plen dostavljajo že znanim kupcem.

Pomemben denar, ne dejavnost

»Policija v Sloveniji za zdaj ne zaznava, da bi bile naše kriminalne združbe, ki jih odkrijemo, organizirane po sistemu mafije, ki je hierarhično organizirana,« pa pravi Tomaž Peršolja, vodja sektorja za organizirano kriminaliteto v upravi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi. To pomeni, da ima združba na vrhu šefa, ki ima pod seboj podrejene, vse tja do tako imenovanih vojakov, članov združbe, ki na primer skrbijo za transport, prevoze in prodajo mamil. Takšne organizirane združbe pogosto vzporedno s kriminalno dejavnostjo opravljajo še legitimno dejavnost, prek katere perejo denar. »Pri nas se člani kriminalnih združb združujejo s člani iste združbe, ki delujejo tudi v tujini – in običajno je šef združbe v tujini, ne v Sloveniji. Člani združbe, ki so v Sloveniji, pa običajno skrbijo, če se vrnem na nedovoljeno trgovino z mamili, za skladiščenje, transport in prodajo v Sloveniji,« modus operandi organiziranih kriminalnih združb predstavi Peršolja.
Člani kriminalnih združb v Sloveniji se v glavnem združujejo zaradi želje po dobičku, ne glede na to, za katero prepovedano dejavnost gre. Nekateri med njimi so tudi v sorodu, nikakor pa ni to pravilo za članstvo v neki kriminalni združbi. »Zadnja leta opažamo, da so člani kriminalnih združb, ki jih policija obravnava v Sloveniji, v glavnem zaposleni in jim je nedovoljena kriminalna dejavnost bolj dodatni vir zaslužka. Le redki so brezposelni, mednje štejemo odvisnike od prepovedanih mamil, ki mamila prodajajo v glavnem zato, da si jih priskrbijo za svoje potrebe,« še pristavi sogovornik iz kriminalističnih vrst.