vestnik

Pahor, madžarska predsednica in Horvath v Lendavi odprli hišo pomurske madžarske skupnosti

STA, Vestnik, 16. 7. 2022
Urad predsednika republike
V sklopu odprtja sta se predsednika srečala tudi s predstavniki slovenske in madžarske narodne skupnosti na obeh straneh meje.
Aktualno

Predsednik republike Borut Pahor in madžarska predsednica Katalin Novak sta popoldne v Lendavi odprla prenovljeno hišo pomurske madžarske skupnosti. Madžarska predsednica, ki se mudi na prvem uradnem obisku v Sloveniji, je rojake pozvala, naj se odločajo za madžarsko identiteto, Pahor pa k negovanju identitete in sožitja.

Pahor je v nagovoru poudaril, da moramo Slovenci in Madžari moramo svojo identiteto skrbno varovati, tudi v okviru EU. Iz zgodovinske izkušnje pred velikimi demokratičnimi spremembami smo se po njegovih besedah naučili, da je sožitje najboljši varuh krepitve nacionalnih identitet.

Pahor je prepričan, da živimo v najboljšem času naše zgodovine, Slovenci in Madžari v svojih suverenih državah, ter da imamo dve čudoviti skupnosti, madžarsko v Sloveniji in slovensko na Madžarskem, ob tem pa razumevanje obeh večinskih prebivalcev za njuna stremljenja k identiteti. Živimo pa v skupni domovini, Evropi, ki nam zagotavlja mir, varnost in blaginjo.

Slovenija, tako Pahor, ni še nikoli živela v tako dobrih medsosedskih odnosih z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, kot prav v zadnjem obdobju. "To ocenjujem tudi po ocenah naših pripadnikov v zamejstvu ter pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti pri nas, prevladuje vzdušje sožitja, ne brez težav, ne brez skrbi, zamer, a prevladuje upanje, da lahko čas, ki ga živimo, še izboljšamo," je dejal Pahor.



Položaj Madžarov v Prekmurju je po oceni Novakove v mnogih pogledih boljši od položaja pripadnikov madžarske skupnosti v sosednjih državah, saj imajo poslanca v državnem zboru, jezikovne pravice, izobraževanje, kulturno avtonomijo. "Zato smo slovenskim prijateljem posebno hvaležni," je poudarila in pozvala rojake, naj se upajo odločati za madžarsko identiteto, se pogovarjajo v madžarščini v družini, uradih, šolah, podjetjih, znanosti, da se madžarska beseda ne bi potisnila smo v kuhinjo, ampak da bo živa na vseh področjih življenja.

Predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in poslanec v DZ Ferenc Horvath je odprtje hiše ocenil kot uresničitev dolgoletnih sanj manjšine, že ime stavbe pa po njegovem nakazuje, da je nosilec pomembnega sporočila - da poveže pomurske Madžare, glede na strukturo pa bo dostopna vsem.

Preureditev objekta je podprla madžarska vlada, v zadnjih letih pa sta, kot je povedal Horvath, madžarska in slovenska vlada skupnosti zagotovili znatno podporo, tako da so uspeli izvesti številne projekte.



Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki družbenega, političnega in cerkvenega življenja, med njimi predstavniki porabskih Slovencev. Predsednik njihove državne slovenske samouprave Karel Holec je v imenu rojakov povedal, da so veseli pridobitve madžarske manjšine, upajo pa, da bodo tudi oni dobili tako slovensko hišo na Madžarskem.

Za skupnost to veliko pomeni, zato jo želimo zgraditi tudi mi. Imeli smo načrte, da bi bilo to iz skupnega sklada obeh držav, vendar se je projekt nekoliko ustavil, upamo pa, da bomo lahko začeli vsaj prihodnje leto, je dodal Holec.

Z madžarsko predsednico se je pred tem srečal tudi premier Robert Golob, ki je izrazil zadovoljstvo, da je bil dosežen pomemben napredek na področju skupnih energetskih in prometnih infrastrukturnih projektov. Boljša povezljivost in posodobitev energetske in prometne infrastrukture omogočata gospodarsko rast in energetsko varnost. Ob tem je izpostavil dokončno izgradnjo čezmejnega daljnovoda Cirkovce–Pince–Hévíz, prvega daljnovoda, ki povezuje Slovenijo in Madžarsko.