Slavnostni govornik na spominski slovesnosti je bil predsednik države Borut Pahor, obiskovalce pa je nagovoril tudi lendavski župan Janez Magyar. Molitve za umrle je molil rabin Judovske skupnosti Slovenije Ariel Haddad. Tradicionalno na osrednji slovesnosti preberejo tudi imena slovenskih žrtev holokavsta. To je storil direktor Judovskega kulturnega centra Ljubljana Robert Walt. Na prireditvi je nastopila še glasbena skupina Harfa-Kinnor, ki izvaja tradicionalno judovsko glasbo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Ljutomeru več kot 200 plesalcev zablestelo na odru
Skozi 22 plesnih točk je več kot 200 plesalcev pokazalo svoje koreografije.
V sinagogi so odprli še fotografsko razstavo z naslovom Auschwitz – kraj na Zemlji: Auschwitz Album, ki jo je predstavil direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak. Organizator dogodka je bila občina Lendava v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota, Centrom judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor in Judovskim kulturnim centrom Ljubljana. Med udeleženci je bila tudi Erika Fürst, edina še živeča prekmurska Judinja, ki je preživela grozote koncentracijskega taborišča Auschwitz. Na slovesnosti ji je predsednik države predal spominsko medaljo, ki so ji jo podelili na komemoraciji ob 75. letnici spomina na osvoboditev koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, ki se je zaradi bolezni ni mogla udeležiti. Se je pa te udeležila delegacija iz Slovenije, ob predsedniku še nekdanji slovenski interniranki v taborišču in delegacija ukradenih otrok. Predsednik države se je udeležil tudi Foruma voditeljev ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Jeruzalemu.
Borut Pahor je v slavnostnem nagovoru povedal, da je ponosen na to, kako smo v Sloveniji obeležili mednarodni dan spomina na holokavst. »Začelo se je pred desetimi dnevi v Ljubljani, ko smo se tradicionalno zbrali v kinu Šiška, da bi se spomnili preganjanih slovenskih Judov, Slovencev, Romov in drugih, ki so morali zapustiti našo deželo in oditi v taborišče smrti. V preteklih desetih dnevih so organizirali spominske dogodke po vseh Sloveniji. Letošnje spominske slovesnosti v Sloveniji in tudi v svetu so minile v opozorilih, da ne smemo pozabiti. Počasi odhaja po nekih naravnih zapovedih generacija tistih, ki so to tragedijo tudi osebno doživeli in z njimi najbolj neposreden spomin na to moralno dno civilizacije,« je dejal. Ostajamo pa mi z moralno dolžnostjo, z odgovornostjo, da sprejmemo njihove spomine in jih predamo našim otrokom, zato, da bi jih ti predali njihovim otrokom. »Da bi bil to kot steber spominjanja eden od stebrov miru. Ne edini. Samo spominjanje ni dovolj. Vendar pa bi bila pozaba nesrečen uvod v novo katastrofo,« je zaključil.
