vestnik

Pasti pomurskih cest: Starejši vozniki s slabšim spominom in reakcijami 

Andrej Bedek, 30. 4. 2018
Jure Zauneker
Če se želijo starejši ljudje obvarovati nesreče, se je bolje izogniti neugodnim prometnim razmeram, kot so vožnja ponoči, v dežju ali snegu.
Aktualno

Upadanje sposobnosti, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu, je težko nadzorovati in meriti, zato je treba starejšim ljudem nameniti posebno pozornost. Za ohranitev vozniške kondicije je letno treba prevoziti najmanj štiri tisoč kilometrov.

Lani so bili starostniki – gre za udeležence v cestnem prometu, stare nad 64 let – v Pomurju udeleženi v 196 prometnih nesrečah, od tega so jih 108 povzročili sami. V letu 2017 je bilo v regiji ob Muri 24.140 ljudi, starejših od 65 let, Policijska uprava Murska Sobota pa ne vodi posebne evidence o morebitnih odvzetih vozniških dovoljenjih starostnikov.

Težava je kratkotrajen spomin

»Starejši vozniki po navadi spoštujejo prometne predpise in druge udeležence v prometu, le redko kateri voznik tudi preseže dovoljeno hitrost,« pravi Srečko Šteiner, inšpektor za promet pri murskosoboški policijski upravi. Starostniki največ nesreč povzročijo zaradi nepravilnega zavijanja, predvsem levo s prednostnih cest, razvrščanja, neupoštevanja prednosti in vožnje ob rdeči luči na semaforju. »Če se starejši ljudje želijo obvarovati nesreče, se je bolje izogniti neugodnim prometnim razmeram, kot so vožnja ponoči, v dežju, snegu in megli ter v prometnih konicah,« svetuje Šteiner.

9fd9442cd54db2963e120e8692054cf4
Andrej Petelinšek
Če se želijo starejši ljudje obvarovati nesreče, se je bolje izogniti neugodnim prometnim razmeram, kot so vožnja ponoči, v dežju ali snegu.

Starejši najpogosteje zakrivijo nesrečo, ker ne preverijo dovolj dobro, ali z njihove leve in desne strani prihaja avtomobil. Z leti namreč peša vid, zato se oži vidno polje. Če razpremo roke in z očesom vidimo palce, ne da bi nam bilo treba obrniti glavo, še vidimo v redu. Starejšim svetujejo, da ko so za volanom, naj obrnejo glavo v levo in desno. Težava je tudi kratkotrajen spomin – pogledamo levo, vidimo avtomobil. Pogledamo desno, avtomobila ni, nato speljemo in nesreča je tu. Vmes smo namreč že pozabili, da je bil avtomobil na naši levi.

98d9f4636c85e5a28b1ef67811652516
Andrej Petelinšek
Za ohranitev vozniške kondicije je letno treba prevoziti najmanj štiri tisoč kilometrov.

Zakonodaja sicer predpisuje, da ima lahko vsak vozniško dovoljenje do 80. leta. Eden od varnostnih dejavnikov pa je tudi sprotno preverjanje in podaljševanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Klasično vozniško dovoljenje kategorije B, za osebna vozila, ima rok veljave deset let, po izpolnjenem 70. letu pa velja pet let. Imetniku vozniškega dovoljenja, ki dopolni starost 70 let, se podaljša veljavnost vozniškega dovoljenja le, če predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije.
»Starostnike moramo obravnavati tako kot vse druge udeležence v cestnem prometu, kot morebitne žrtve in ne kot morebitne kršilce cestnoprometnih predpisov,« še pristavi policijski prometni inšpektor in doda, da je za ohranitev vozniške kondicije letno treba prevoziti najmanj štiri tisoč kilometrov.

Najbolj na udaru vid in sluh
Zdravila in alkohol ne sodijo za volan. Dokler se med terapijo ne navadimo na zdravila, ni priporočljivo voziti. Še posebej to velja, če jemljemo uspavala. Včasih vzamemo dve tableti, da lažje zaspimo, vendar ti tableti na človeka vplivata tudi po recimo osmih urah spanja. Prav tako je zelo nevarna kombinacija zdravil, zato je treba upoštevati nasvete zdravnikov in farmacevtov. Za volan nikakor ne smemo, če smo zaspani, utrujeni, če nas muči vrtoglavica, če smo nemirni in agresivni. In še: če ima zdravilo na škatlici narisan rdeč trikotnik, je ob jemanju zdravila vožnja prepovedana. S staranjem sta sicer najbolj na udaru vid in sluh, skoraj ključna elementa za vožnjo v prometu, zato naj bi bili obiski pri zdravnikih pogostejši.

Za premagovanje osamljenosti

In zakaj starejši ljudje sploh radi sedejo za volan? »Prevozno sredstvo je pripomoček, s katerim starejši ljudje premagujejo osamljenost. Izguba avtomobila pomeni izgubo mobilnosti, ki omogoča stike z okoljem,« pove učitelj varne vožnje Dušan Pohovnikar.

4b57b576821b9711f923f0ba30d134f8
Pixabay
Starejši za volanom so počasnejši.

V Sloveniji in Pomurju je namreč mobilnost nuja, saj živimo v deželi, ki je razdrobljena na mnoge zaselke in od urbanega okolja odmaknjene kraje. Avtomobil je torej nuja, ki prebivalce teh krajev povezuje z dejavnim življenjem in jih drži v potrebni »socialni« kondiciji.
»Ko pa ste na cesti, je nujno, da opazujete dogajanje pred seboj. Voznik je v avtu, da vozi avto, in ne, da avto vozi njega. Poznati morate sebe, vozilo in cesto. Voznik, ki vam pelje naproti, mora prav tako ravnati partnersko. Torej mora predvidevati, kaj nameravate vi storiti. Ni težava, če hitro peljemo, težava je, kako varno ustaviti,« še opozarja učitelj Pohovnikar.
V prometu je namreč odločilna vsaka malenkost. Vse kritične dogodke na cesti lahko rešimo, vendar le pri majhni hitrosti. Meja preživetja človeka v morebitnem trčenju je 60 kilometrov na uro ob predpostavki, da uporabljamo varnostni pas in da v vozilu deluje objektivna varnost – zavore ABS in varnostne blazine.