vestnik

Pasti pomurskih cest: Srbenje lasišča signal za počitek

Andrej Bedek, 23. 6. 2018
Aktualno

Opozarjamo vas bomo na pasti pomurskih cest. Z nami sodelujejo policisti in prometni strokovnjaki. Tokrat analiziramo, katere pasti na udeležence v cestnem prometu prežijo med vožnjo v poletnem vremenu. V poletnih mesecih na pot še posebej strpno in brez hitenja. Pri načrtovanju poti upoštevajte delo na cestah. Do nesreč pogosto prihaja tudi zato, ker voznike za krmilom premaga utrujenost

Pred nami jeprvi, prometno zelo obremenjen počitniški konec tedna. Poletje je namreč čas dopustov, s tem povezanih prometnih zastojev, a tudi vročih dni, ki postanejo v prometni koloni še bolj vroči, celo neznosni. Že tradicionalno je največ gneče v juliju in avgustu pričakovati ob petkih popoldan in sobotah dopoldan, ko se večina odpravi proti turističnim krajem. Ob nedeljah popoldan je največ prometa v nasprotni smeri. Na Družbi za avtoceste v RS (Dars) zato voznikom priporočajo, da naj vozniki pri načrtovanju poti upoštevajo tudi nujna obnovitvena in vzdrževalna dela na cestah. Informacije o prometnih razmerah lahko dobijo na spletnih straneh Darsa in Prometno-informacijskega centra za državne ceste ter na radiu.
Zaspane tujce pošljejo na počitek
Kot pravi komandir Postaje prometne policije Murska Sobota Bojan Sabotin, na pomurskem kraku avtoceste A5 do nesreč pogosto prihaja tudi zato, ker voznike za krmilom premaga utrujenost. Voznik običajno pogosto kar zaspi in potem z avtomobilom zapelje s ceste. Skoraj vsak drugi dan tukajšnji prometni policisti tako obravnavajo prometno nesrečo, ki jo je zakrivil utrujen voznik. Povzročitelji so največkrat tujci iz Vzhodne Evrope, ki potujejo na Zahod ali nazaj domov. Zgodilo se je že, da so v takih primerih najhujše preprečili policisti tudi z uporabo provide, zmogljivega vozila z nadzornim sistemom za ugotavljanje prekrškov, saj jim je v oko padel voznik, ki je sumljivo vijugal od roba do roba. Ko so vozilo ustavili, so policisti vozniku, ki je bil negativen na vse preizkuse, pokazali posnetek njegove vožnje in mu naročili, naj zapelje na počivališče, kjer si bo odpočil.


Tuji vozniki kot skrita past
Prepričanje je še vedno, da je poleti, ko se praviloma izboljšajo vozne razmere na cestah, boljša prometna varnost. »Žal ni tako. Še zmeraj je človeški faktor najpogostejši vzrok za nastanek nesreč, čeprav je res, da se število udeležencev v prometu v toplejšem obdobju leta povečuje, saj se voznikom osebnih in tovornih vozil pridružijo še motoristi, kolesarji, pešci in vozniki kmetijske mehanizacije. Vozniki smo namreč tisti, ki ne upoštevamo napisanih prometnih pravil in drugih pravil, ki jih večinoma sicer poznamo, vendar jih največkrat zanemarjamo ali ne upoštevamo,« je poudaril inštruktor varne vožnje Dušan Pohovnikar.

625f1f0bf3471646a2e2e24b8a6ff26e
Nataša Juhnov
Preden se odpravite na pot, se prepričajte o zastojih in zgostitvah prometa

Vožnja poleti se v marsičem razlikuje od vožnje v drugih obdobjih leta. Poleg vročine in gostejšega prometa – zastoji se pričakujejo tudi letos – se na cestah bolj množično pojavijo tuji vozniki, ki prihajajo iz različnih socialnih okolij, z različnimi izkušnjami, znanji in navadami. Lahko so skrita past v prometu. Udeležba v prometu zato po Pohovnikarjevih besedah zahteva stalno zbranost in nenehno sodelovanje z vsemi drugimi, ki so v danem trenutku na cesti: »Primerna zbranost namreč prispeva k čim krajšemu reakcijskemu času voznika, ki je v povprečju eno sekundo. Spomnimo se, da vozilo pri hitrosti 100 kilometrov na uro prevozi v eni sekundi 27,7 metra. Vsaka kakršna koli istočasna dejavnost voznika med vožnjo reakcijski čas dodatno zelo daljša in s tem povečuje možnost nepravočasnega ukrepanja in s tem preprečevanja nevarnih situacij. Poseben negativen vpliv na reakcijo voznika imajo seveda tudi vse nedovoljene substance in žal je še zmeraj prepogosto prisoten v organizmu alkohol.«

1343afb1436030456d6524b594cddd9b
Nataša Juhnov
Na svojo varnost moramo paziti tudi na počivališčih.

Dlje vozimo, bolj smo utrujeni
Inštruktor varne vožnje je pojasnil, da je vzdrževanje primernega reakcijskega časa dejavnost, ki organizem utruja. In dlje ko vozimo, bolj postajamo utrujeni, reakcijski čas pa se nam takrat daljša. »Telo nas na tovrstno utrujenost ne opozarja. Prvi znak pojava utrujenosti in nezbranosti je, ko to še ni usodno, srbenje lasišča. Glava je v sedečem položaju namreč najvišji del telesa in pomanjkanje kisika v organizmu se tam pojavi najprej. Pojav je seveda aktualen predvsem na daljših poteh. Počitki so zato seveda nujni,« je podčrtal Pohovnikar. Na daljših poteh zato načrtujte več postankov. Pretegnite se in kratko sprehodite. Pred vsakim začetkom vožnje, nikar samo takrat, ko se odpravljamo na daljšo pot, bi moral vsak voznik »pomisliti predvsem na svoje psihofizične lastnosti in sposobnosti in v skladu z njimi načrtovati pot in čas potovanja. Primerna kondicija je potrebna še predvsem pri motoristih, saj vožnja zahteva mnogo več energije in zbranosti«.

Pridaniči izkoristijo vsako priložnost
Pridaniči izkoristijo vsako priložnost
V zadnjih letih se na slovenskih in tudi pomurskih avtocestnih počivališčih povečuje število tatvin, drznih tatvin in ropov – tatvin goriva, gum, tovora, predmetov iz vozil –, in ta kazniva dejanja so pogostejša v poletnih mesecih. »Na počivališčihna različne načine zavedejo oškodovance, pritegnejo njihovo pozornost,medtem pa sostorilci iz vozila odtujijo vrednejše predmete, kot so torbice, telefoni in denarnice. Prav tako poznamo primere, kostorilci na počivališču ali na bencinskem servisu preluknjajo pnevmatiko na voziluoškodovanca in se kasneje, ko se oškodovanec nekaj kilometrov naprej na avtocesti ustavi zaradi izpraznjene pnevmatike,pripeljejo za njim in mu ponudijo pomoč, izvršijo tatvino iz vozila. Ponoči pa storilcipogosto izkoristijo odsotnost voznikovosebnih ali tovornih vozil tako, da vlomijo v vozila in kabine tovornih vozil in iz njih odtujijo različne predmete. Nekatera kazniva dejanja pa so bila izvršena, medtem ko so vozniki počivali v svojih vozilih,« je opisal Bojan Rous s Policijske uprave Murska Sobota.Med postanki na avtocestnih počivališčihzato ves čas nadzirajte svoje vozilo in predmete v njem. Če se oddaljite, vozilo obvezno zaklenite, vrednejših predmetov pa ne puščajte na vidnih mestih. Če vas med vožnjo poskušajo zaustaviti neznane osebe, zaustavljanje na avtocesti policisti močno odsvetujejo, že zaradi prometne varnosti.


Prvi korak, ko sedemo v avtomobil, je že pravilna nastavitev sedežnega položaja: »Od te ureditve je namreč odvisno, kako uspešni in zanesljivi bomo takrat, ko bomo naleteli na nevarne situacije. Pa ne samo, kako uspešni bomo pri preprečevanju nesreč, pomembno je predvsem, da bodo tudi takrat, ko se nesreča žal zgodi, posledice čim manjše.« Vse to velja seveda tudi za sopotnike.
Prtljaga je lahko nevarna
Med daljšo vožnjo moramo tudi poskrbeti, kot pravi inštruktor varne vožnje Dušan Pohovnikar, da je prtljaga primerno nameščena in zavarovana. Ko se odpravimo na takšno pot, v avtomobil naložimo dodatne kilograme, to pa je lahko varljivo, saj smo navajeni dnevne migracijske vožnje, ko ne prevažamo prtljage. Pollitrska plastenka vode med trkom pri 50 kilometrih na uro tehta 34 kilogramov. Paket šestih dvolitrskih plastičnih steklenic, ki ni primerno pritrjen, je lahko torej za nekoga usoden: »Upoštevajmo to, ko se odločamo za prehitevanje in pri vožnji skozi ovinek. Prav tako je ustavljanje obremenjenega vozila, to pa zna biti ključno, mnogo daljše.« Prtljago ne nalagajte na zadnje police avtomobila, kajti v primeru morebitnega trka ali nenadnega zaviranja lahko poškoduje potnike. V jeklenem konjičku je treba pred daljšo potjo imeti prav tako dovolj pijače, hrane, dober zemljevid in zdravila. Poskrbite še za zadostno količino goriva.
Dež v hip spremeni razmere
Vozniki naj tudi spremljajo vremenske napovedi, sajpoletneplohe in nevihte v hipu spremenijo vozne razmere. Dež po daljšem obdobju vročega in suhega vremena lahko naredi cestišče zelo spolzko. Varnostna razdalja mora biti tolikšna, kolikor naše vozilo pri konkretni hitrosti prevozi v času dveh sekund. To pomeni, da moramo voziti pri hitrosti 100 kilometrov na uro vsaj 54 metrov in pri hitrosti 130 kilometrov na uro vsaj 72 metrov za avtomobilom, ki vozi pred nami. V dežju naj bo ta razdalja še daljša. Poletije na avtocestah tudi več prometnih nesreč kot običajno. Razvrstitev vozil v primeru nesreče pomembno vpliva na reševanje poškodovanih, zato je treba ob zastoju upoštevati pravilo o razvrščanju vozil. Med kolonama vozil na prehitevalnem pasu in voznem pasu mora biti dovolj prostora zavožnjointervencijskih avtomobilov in tovornjakov.


Iz policijske statistike sicer izhaja, da v dopustniškem času med kršitvami voznikov prevladujejo nepravilno prehitevanje,vožnjana prekratki varnostni razdalji in druge oblike agresivnevožnje, s katerimi se vozniki skušajo prebiti skoči gnečo. Prometne nesreče so najpogosteje posledica neprilagojene hitrosti, izsiljevanja prednosti ter nepravilne smeri in stranivožnje. Velika verjetnost, da bomo udeleženi v prometni nesreči, ki se je pripetila na avtocesti ali hitri cesti, je še zanemarjanje pogleda prek levega ramena, ko se odločamo za prehitevanje. »Neštetokrat je dokazano, da je prihranek časa glede na hitrost zanemarljiv. Vsi, ki divjajo, bodo prispeli na cilj le nekaj minut pred nami, seveda, če bodo sploh prispeli,« je v svojem stilu za konec pripomnil inštruktor Pohovnikar.