Kot smo že poročali, se bosta za funkcijo narodnostnega poslanca pomerila predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti ter lendavski podžupan Ferenc Horvath in lendavska občinska svetnica ter predsednica dolgovaške krajevne skupnosti Gabriela Sobočan.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Potrjen primer ptičje gripe pri labodu v Prekmurju
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin rejce perutnine in ptic v ujetništvu obvešča, da je bila pri poginulem labodu, ki so ga našli na območju gramoznice Lakoš v občini Lendava, potrjena visoko patogena aviarna influenca. Rejce poziva, naj upoštevajo veljavna priporočila in ustrezno ukrepajo.
Zakonodaja v zvezi z narodnostno mešanim območjem, ki jo sprejema državni zbor, se po mnenju Pergerjeve tiče vseh prebivalcev na tem območju, ne samo Madžarov, zato jo zanima, zakaj je temu tako in zakaj politika v četrt stoletja ni našla zadovoljivega odgovora na to vprašanje?
Horvath ji odgovarja, da ima dvojezično območje svojega poslanca, kakor vsa druga območja v Sloveniji. “Da imamo pa še poslanca narodne skupnosti, je za regijo dodaten glas, ki ga je potrebno maksimalno izkoristiti v prid razvoja regije.”
Nadalje Pergerjevo zanima, zakaj poslanca madžarske narodnosti ne morejo voliti vsi prebivalci na narodnostno mešanem območju. Horvath med drugim odgovarja, da se v volilni imenik pripadnikov narodne skupnosti lahko vpišejo vsi, ki izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom. “Vsi, ki smo v volilnem imeniku, imamo pravico voliti in biti izvoljeni.” Dejstvo, da je kandidat za narodnostnega poslanca po narodnosti Madžar, je zanj, kot zapiše, pravilno in pravično. “Izhajajoč iz tega je edino pravilno, da o kandidatih odločamo le tisti, ki smo del te skupnosti, saj je to neke vrste garancija, da se bomo kot izvoljeni predstavniki skupnosti zavzemali za naše pravice.”
Pergerjeva je kandidata vprašala še, če bosta v primeru, da bosta izvoljena, razmišljala o tovrstni spremembi, saj bi s tem po njenem mnenju poskrbela za več strpnosti in medsebojnega spoštovanja med prebivalci na tem območju.
Po njenjem mnenju namreč taka sprememba ne bi madžarski skupnosti nič vzela: “Vsem drugim pa bi dala zavest, da smo sooblikovalci življenja na teritoriju, ki je tudi naš dom …”
“Verjamem v sožitje in sem se tudi do zdaj zavzemal za pravice vseh živečih na tem področju. Menim, da je pozitivna diskriminacija neobhodna za obstoj vsake avtohtone narodne skupnosti kjer koli po svetu, zato sem se in se bom tudi v bodoče zavzemal za pravice Slovencev na Madžarskem. To, da nekateri pozitivno diskriminacijo narodne skupnosti dojemate kot diskriminacijo večinskega naroda, pa me res žalosti in nikakor ne pripomore k strpnosti, kakor tudi ne k medsebojnemu sprejemanju in sožitju. Na prvo mesto sem v svoji kampanji postavil razvoj regije, to pa je vprašanje, ki se tiče vseh, ki živimo na tem območju, ne glede na narodno in versko pripadnost,” odgovarja Horvath.
Sobočanova je zapis Pergerjeve komentirala z besedami, da gre v primeru volitev manjšinskih poslancev za ustavno pravico avtohtone narodne skupnosti in pozitivno diskriminacijo. “Narodnostni poslanec ima poseben status, ki sicer ni povsem primerljiv s statusom slovenskega predstavnika v madžarskem parlamentu, ki nima možnosti odločanja. Specifičen status narodnostnega poslanca izvira iz dejstva, da gre za avtohtono manjšino,” še pravi Sobočanova. Ker Pergerjeva omenja tudi možnost veta, ki ga ima narodnostni poslanec, Sobočanova pravi: “Veto se lahko uprablja samo pri vprašanjih, ki se neposedno nanašajo na narodnostne pravice in po mojem vedenju še nikoli ni bil uporabljen. Vsi narodnostni poslanci bomo delali v dobro širše skupnosti, torej v korist vseh, ki živijo na tem območju. Morda bi morali res narediti poglobljeno analizo o tem vprašanju v dialogu z vsemi, na katere se to nanaša. Kako se bodo stvari razvijale, je težko napovedati, menim pa, da bi status narodnostnega poslanca v vsakem primeru morali ohraniti.”
