vestnik

Petrovski vodovod naprodaj

Janko Votek, 17. 4. 2018
Nataša Juhnov
Franc Šlihthuber se bo moral vrniti k studencu, če bo vodovodno omrežje prodano.
Aktualno

Objavljen seznam priznanih terjatev petrovskega komunalnega podjetja Pindža razkriva ozadja dokaj čudnih poslov v petrovski občini in tudi Pindži.

Iz seznama priznanih terjatev kaže izpostaviti terjatev Eko sklada v višini okrog 470 tisoč evrov. Gre za kredit, ki ga je občina najela za izgradnjo sekundarnega vodovodnega omrežja še pred izgradnjo Pomurskega vodovoda. Šlo je za premostitveni kredit, ki bi ga občina morala vrniti po izgradnji sistema in dobljenih evropskih sredstvih za vodovod. Občina oziroma Pindža kot investitor te zaveze ni izpolnila. Eko sklad zaradi nelikvidnosti in blokade občinskega računa ni mogel vnovčiti občinskega jamstva za dani kredit. Zato je ta zdaj prijavil terjatev v stečajnem postopku Pindže in zahteval priznanje ločitvene pravice nad vodovodnim sistemom Gornji Petrovci in vodovodom Šulinci, Martinje in Boreča. Te mu stečajna upraviteljica Sara Pušenjak zaenkrat ni priznala in jo bo verjetno uveljavljal po sodni poti.
Nenavadno, ne samo to, ampak nezakonito je ravnanje tako župana Šlihthuberja in bivšega direktorja Pindže Štefana Kuharja, da nista opravila prenosa premoženja javne komunalne infrastrukture na občino, kar bi po veljavnih predpisih morala storiti že leta 2009.


aca7556537f2f7987dd2b6edd92d690e
Nataša Juhnov
Pindža je bila točka perspektive petrovske občine, zdaj je samo še dodatna podoba njenega propadanja.


Ne glede na to, ali bo ločitvena pravica nad omrežjem Eko skladu priznana ali ne, je trenutno omrežje del stečajne mase in ga gledano strogo formalno stečajna upraviteljica lahko prodaja. Realno je to sicer malo verjetno, saj javna infrastruktura ne more biti predmet prodaje v stečajnem postopku. Lahko pa, in to se bo verjetno zgodilo, stečajna upraviteljica zahteva sorazmeren delež najemnine (omrežnine), ki jo dobi občina od Vodovoda sistema B. V primeru Gornjih Petrovec bi Pindži v stečaju pripadalo 70 tisoč evrov od 150 tisoč evrov najemnine, ki jo dobi na leto.
Sam problem pa ne bo zaobšel občanov, saj priznana terjatev MOP – Vodnega sklada v višini 118 tisoč evrov dokazuje, da Pindža ni izstavljala računov ali pa teh ni izterjala za uporabo vode. Zato občani lahko pričakujejo izterjavo neporavnanih obveznosti. Zgodi se lahko, da bodo še enkrat dobili položnico za uporabo vode, ki so jo v vmesnem obdobju že poravnali občini. Toda morebitna terjatev s strani stečajne upraviteljice bo v tem primeru za razliko od Šalovec (kjer je bila sporna) povsem upravičena, saj je vodovodno omrežje v dejanski lasti Pindže v stečaju.



Vodovod v petrovcih naprodaj