Po katerih knjigah najraje posežemo Pomurci?

Knjige igrajo zelo pomembno vlogo v našem življenju. Med nami so že stoletja in brez njih danes ne bi bilo mogoče vedeti o naših prednikih, kulturah in civilizacijah. Pravijo, da ko odprete knjigo, odprete nov svet. Razvijajo naše mišljenje, krepijo spomin, bogatijo besedni zaklad in so eden glavnih načinov širjenja znanja in idej med ljudmi. So naše tihe prijateljice.

Brane besede v bralcu oživijo

V poletnih mesecih v Pokrajinski in študijski knjižnici (PiŠK) v Murski Soboti, ki je osrednja splošna knjižnica dvanajstih pomurskih občin, vsako leto opažajo znaten porast izposoje leposlovnega gradiva. »To je čas dopustov, ko si poleg rednih bralcev prostočasno literaturo izposojajo tudi tisti, ki med letom nimajo toliko časa za branje,« pove Janez Horvat, zaposlen na oddelku za odrasle. V knjižnici si nenehno prizadevajo za povečanje števila bralcev. »V poplavi sodobne računalniške opreme je naše poslanstvo ravno v tem, da pisana beseda ne bi izumrla. Ena najpomembnejših nalog je, da se kakovostna pisana beseda približa čim več uporabnikom,« poudarjajo.

/ Trenutno je v PiŠK v Murski Soboti nemogoče dobiti romane finalistov nagrade kresnik. Predvsem za dobitnika nagrade Belo se pere na devetdeset avtorice Bronje Žakelj se nabira dolga vrsta rezervacij.

Bralne navade Pomurcev

Horvat pravi, da so bralne navade Pomurcev zelo primerljive kot v letih prej in tudi z bralnimi navadami drugod po Sloveniji. »Praktično v vseh medijih, tiskanih in spletnih, kakor tudi na televiziji, oglašujejo priporočljivo branje, mnogokrat se isti naslovi ponavljajo, kar pomeni, da je po nekaterih novitetah zaradi tega veliko povpraševanje,« dodaja. A za nakup novitet je iz leta v leto manj sredstev, zato so tudi čakalne vrste za tovrstno literaturo vse daljše. Pri bralkah so še zmeraj najbolj priljubljeni ljubezenski romani avtorjev, kot sta Jojo Moyes in Elena Ferran, sledijo zgodovinske romance, knjige za osebnostno rast in biografije Milene Zupančič, Petra Čeferina, Aleksandre Kornhauser in Michelle Obama. Rade berejo tudi kriminalke, kot so Leninov park avtorja Tadeja Goloba, Sodni dnevi avtorjev Petra Čeferina in Vasja Jagerja, Zadoščenje avtorja Ferija Lainščka in kriminalke avtorjev Jo Nesbo, Camilla Lackberg, Chris Carter, Harlan Coben in James Patterson ter srhljivke Stephena Kinga. »Teh avtorjev in naslovov v tem trenutku skorajda ni moč dobiti, čakalna doba za nekatere od njih je kar dolga,« poudari Horvat. Okus moškega dela bralcev je nekoliko drugačen. »Prednjačijo kriminalke, pri zgodovinskih temah pa je v ospredju vojni roman, romani Kena Folletta, povprašujejo tudi po spominih in političnih temah ter biografijah športnikov.«

/ Poleti v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti vsako leto opažajo znaten porast izposoje leposlovnega gradiva.

Trenutno je v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti nemogoče dobiti romane finalistov nagrade kresnik. »Predvsem za dobitnika nagrade Belo se pere na devetdeset avtorice Bronje Žakelj se nabira dolga vrsta rezervacij,« še poudari Horvat ter doda, da je med najbolj branimi pomurskimi pisatelji in pesniki Feri Lainšček, ki živi in ustvarja v Murski Soboti. Lainšček se lahko pohvali z obsežno bibliografijo, ki obsega prek sto knjižnih enot, številne knjige so prevedene v tuje jezike. Zelo zanimiva je bralcem tudi njegova zbirka pravljic Mislice: deset pravljic, ki jo je ob 300. obletnici izida prve knjige v prekmurskem jeziku v prekmurščino prevedla Vesna Radovanovič.

Otroci s knjigo rastejo

Na mladinskem oddelku, ki ponuja knjižno gradivo, primerno za predšolske otroke in učence do konca osnovne šole, v poletnem času ne opažajo večjega vpisa otrok, pove Radovanovičeva. Po njenih besedah sta na mladinskem oddelku dve kategoriji bralcev – tisti, ki veliko berejo med šolskim letom in manj med počitnicami, ter obratno. Med osnovnošolskimi otroki so, predvsem zaradi spremljajočih ilustracij, najbolj priljubljeni stripi, kot so Tintin, Asterix, Kapitan Gatnik, še zmeraj pa radi prebirajo dogodivščine mladega čarovnika Harryja Potterja. »Opažam, da so otroci iz generacije v generacijo bolj navajeni na lahkotnejše čtivo, zapise. Tudi starši dvomijo o zmožnosti svojih otrok in jih včasih odvračajo od zajetnejših in težjih knjig,« pravi Radovanovičeva. Opažajo, da je pri dekletih zelo aktualna knjiga Poslušalka konjev oziroma večina gradiva, ki je povezano z živalmi in odraščanjem. Fante še zmeraj najbolj premamijo grozljivke, kriminalke ter akcijske pustolovščine. Mlajši otroci pa so najbolj navdušeni nad slikanicami, tudi številnih slovenskih avtorjev, kot sta Anja Štefan ali Dim Zupan. Radi prebirajo tudi pesniške zbirke, predvsem Moje najljubše pesmi o živalih pesnika Ferija Lainščka.

V murskosoboško knjižnico velikokrat zaide tudi dvanajstletna Lucija Žabota, nadarjena učenka z OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, ki knjige obožuje. »Šolska knjižnica na naši osnovni šoli je bolj slabo založena, zato rada pridem sem. Za branje me ni nihče posebej navdušil, sem pa v knjigah nekako našla uteho, ko se nisem razumela z vrstniki in mi je bil v šoli dolgčas,« je razložila. Najraje prebira znanstveno fantastiko, kot so Somrak, Harry Potter, Hobit. Včasih pa jo zamikajo tudi kakšna klasična dela, kot npr. Romeo in Julija ali kak roman. »Del slovenskih pisateljev ne berem rada, ker so preskromna,« nam je še zaupala in dodala, da se v knjigah preprosto najde.

Nekateri so navdušeni nad znanstveno fantastiko, drugi nad ljubezenskimi romani, tretje navdušujejo duhovne knjige, četrte biografije in resnične zgodbe, peti pa se preprosto najdejo v poeziji. Med njimi je tudi Monika Čuš, ki pravi, da naklonjenost do poezije nosi v sebi že od nekdaj. Svojo prvo pesem je napisala pri šestnajstih letih, navdih pa je bila prva ljubezen. »Nekako pa me je najbolj zaznamovala poezija Neže Maurer, zato mi je ona najljubša pesnica, tudi njena poezija mi je najbolj blizu. Rada imam preprost svobodni verz, brez rim,« pove diplomirana zgodovinarka ter ljubiteljica in zaščitnica živali in narave.

Do sedaj je izdala štiri pesniške zbirke, ki nosijo naslove Sledi vetra, Sinjina, Bučanje valov in Bežala bi s konji. »V prvih treh zbirkah prevladujejo pesmi s svobodnim verzom, brez rime, v zadnji pesniški zbirki pa se pojavlja tudi rima. V vseh zbirkah prevladujeta ljubezenska in bivanjska tematika s poudarkom na naklonjenosti do Prlekije in staršev, v zadnji zbirki pa tudi poezija o izgubi očeta, ki je preminil leta 2012, in o mojem konju, s katerim naju veže prav posebna zgodba,« razloži. Nekatere pesmi piše tudi v svojem narečju, prleščini. »Prleščina je čudovit jezik, v katerem se da res lepo izražati, zato imam namen izdati pesniško zbirko v prleščini, trenutno pa pišem pravljico, saj bi se rada preizkusila še na tem področju,« pove. »Vedno poudarim, da so moje pesmi kakor moji otroci, vse imam enako rada, a če bi že morala katero izbrati, bi bili to Lahko je ljubezen ter pesem v prleščini, ki bo objavljena v naslednji zbirki in je bila med bralci odlično sprejeta,« je še povedala mlada prleška pesnica Monika Čuš.
Neki rek pravi, da se pot proti znanju začne z obračanjem strani. Začnite s prvo.

Bibliobus soboške knjižnice
Potujoča knjižnica je v prekmurskem prostoru prisotna že zelo dolgo. Prve zapise o njej je moč najti v Novinah iz leta 1926, ko naj bi obstajalo že deset »potüvajočih knjižnic«, vsaka pa naj bi imela po petdeset vezanih knjig. Z leti je rasla želja po širitvi ponudbe in leta 1994 so po naključju dobili manjši avtobus, ki so ga preuredili. Ker je bil odziv bralcev zelo dober, se je sčasoma pojavila želja po večjem bibliobusu, ki bi sprejel več kot 2500 enot gradiva. Novi ter modernejši bibliobus, ki je lahko prepeljal okrog 5000 enot gradiva, je začel voziti leta 2000. Pred leti so ga prenovili, ponaša pa se s sodobno računalniško opremo in je prvi v Sloveniji, ki ima spletno izposojo gradiva urejeno tudi prek mobilnega omrežja. V njem je trenutno prostor še za nekaj sto enot gradiva.
Poslanstvo potujoče knjižnice je, da z gradivom oskrbuje prebivalstvo na območju Prekmurja in Porabja, predvsem tiste, ki ne morejo priti do matične ustanove v Murski Soboti zaradi takih ali drugačnih ovir. Vsaka dva tedna obiskuje dvanajst občin oziroma izposoja v njih na 70 postajališčih. Ena izmed prog, kjer vozi bibliobus, se imenuje »madžarska proga«, saj oskrbuje prebivalce na narodnostno mešanem območju, kjer živijo pripadniki madžarske in slovenske narodne skupnosti. Bibliobus soboške knjižnice pa vozi tudi v Porabje, kjer obišče predvsem šole in vrtce. Na ta način skrbijo, da slovensko besedo čim bolj približajo slovenskim rojakom.