Poslanci koalicijskih Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice so v državni zbor vložili novelo zakona o KGZS, z glavnim ciljem uvesti nezdružljivost za voljene in imenovane člane obveznih organov KGZS. Po mnenju predlagateljev bi se tako izognili korupcijskim tveganjem imenovanih članov organov oziroma funkcionarjev KGZS in preprečili posegi politike v zbornico kot javnopravnega subjekta z zakonsko predpisano javno službo, javnimi pooblastili in javnopravno reprezentativno funkcijo pri normativnem urejanju področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Vestnikova osebnost Pomurja je postala ambiciozna športnica
Medijska hiša Vestnik je s pomočjo bralcev izbrala Vestnikovo osebnost Pomurja minulega leta.
Kdo vse ne bi smel biti v organih KGZS
Novela zakona tako predvideva, da v obvezne organe zbornice (svet, upravni odbor, nadzorni odbor, predsednik in dva podpredsednika, častno razsodišče zbornice in stalna arbitraža zbornice, direktor zborničnega urada) in v organe območne enote (svet območne enote, predsednik in dva podpredsednika območne enote ter vodja območne enote) ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so bile v obdobju štirih let pred tem na najvišjih položajih v državi in pri ustanovah Evropske unije, kot tudi ne v organih lokalne samouprave ter organih političnih strank. Nezdružljivost ne bi veljala le za direktorje in vodje izpostav KGZS.
Kaj to pomeni v praksi? Če pogledamo samo 11-članski svet soboške območne enote KGZS, lahko vidimo, da v njem sedijo ljudje, ki ob uveljavitvi zakona, te pravice več ne bi imeli. Alojz Štuhec je denimo občinski svetnik v Svetem Juriju ob Ščavnici, Sašo Peček pa v Apačah, kjer je tudi podžupan. Tudi Viktor Časar, ki je eden od podpredsednikov soboškega sveta KGZS, je denimo predsednik občinskega odbora Nove Slovenije v Moravskih Toplicah, Franc Küčan, kmečki sindikalist, pa je bil dolga leta vplivni član Slovenske ljudske stranke, ki je lani na skupni listi Povežimo Slovenijo kandidiral celo za poslanca, a trenutno v stranki nima nobene funkcije.
Podobna slika je seveda tudi na državni ravni, kjer 54-članski svet KGZS posredno sestavljajo ljudje, ki so tako ali drugače povezani s strankami desne sredine - SLS, SDS in NSi. Predsednik zbornice je nekdanji poslanec SLS Roman Žveglič, ki se je za stolček prvega moža leta 2020 pomeril s takratnim predsednikom SLS Marjanom Podobnikom, aktualni podpredsednik SLS Marko Cigler pa je član Sveta KGZS, kjer denimo sedi tudi Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije in podpredsednik občinskega odbora SLS v Kidričevem. Ob očitni povezavi politike, oziroma točneje, opozicijskih strank, z zbornico, je novela bila pripravljena in v državni zbor vložena ravno v času neuspelih pogajanj vlade s kmeti, ki so zato organizirali že dva množična protesta. Motijo jih predvsem okoljske zahteve Nature 2000 in sporna določila zakona o zaščiti živali. Prvi protest je potekal ravno pred sedeži območnih kmetijsko-gozdarskih zavodov, tudi v Mursko Soboto pa se je pripeljalo veliko število traktorjev.
Zrim se pod zakon ni podpisal
Zanimivo, pod predlog zakona so se podpisali vsi poslanci Svobode, med drugim tudi pomurski poslanci Vera Granfol, Sara Žibrat, Tine Novak in Darko Krajnc, celotna poslanska skupina Levice, a le trije od sedmih poslancev SD. Med podpisniki tako tudi ni pomurskega poslanca Damijana Zrima, ki prihaja z Goričkega. Neuradno so v SD skeptični nad predlogom novele, ki bi lahko z nameravano prepovedjo precej razburila njihovo podeželsko volilno bazo, lahko pa bi predstavljala tudi neustaven poseg v pasivno volilno pravico. Kot nam je dejal Zrim, sam podpisa ni prispeval, ker meni, da je predlog zakona neustaven in odpira Pandorino skinjico. "Izgleda, da gre za maščevanje kmetom, ki so s protesti izrazili svoje stiske," je za Vestnik.si povedal pomurski poslanec.
Kmetijsko gozdarska zbornica, najvplivnejša nevladna organizacija na področju kmetijstva, ki šteje več kot 100 tisoč članov, je sicer tako ali drugače na pragu velikih sprememb. Kmetijska ministrica Irena Šinko namreč ponovno omenja morebitno odpravo obveznega članstva v zbornici, ravno tako se z letom 2024 izteče koncesija javne svetovalne službe, ki jo opravlja KGZS in je v okviru tega deležna tudi zajetnega proračunskega financiranja. Šinkova tako napoveduje razpravo o smiselnosti takšne organiziranosti javne svetovalne službe v bodoče.