»Čeprav je konec avgusta morda že kdo pomislil na skorajšnji začetek kurilne sezone, so se temperature v septembru spet toliko dvignile, da ogrevanje bivalnih prostorov še nekaj časa ne bo potrebno. Če smo poleti zračili prostore predvsem ponoči in zjutraj, lahko zdaj nekaj toplote spustimo v hišo in stanovanje predvsem v popoldanskih urah,« svetujejo vremenoslovci.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Policisti prežijo na prehitre voznike
Policisti danes po vsej Sloveniji izvajajo poostren nadzor hitrosti, izjema ni niti Pomurje. V Pomurju policisti izvajajo meritve na trinajstih lokacijah, in sicer na relacijah Podgrad-Trate, Gornja Radgona-Radenci-Vučja vas, Spodnji Ivanjci-Gornja Radgona, Vučja vas-Ljutomer, v naselju Krapje, Ljutomer-Razkrižje, Petanjci-Murska Sobota, Martjanci-Dobrovnik, Murska Sobota-Lipovci, počivališče Dolinsko jug in Dolinsko sever, Lenart-Gornja Radgona in na relaciji Gornja Radgona-Ljutomer. Poostren nadzor hitrosti bo potekal vse do 18. ure, policiste pa je med merjenjem v svoj objektiv ujela Vanesa Jaušovec.
Kurilna sezona se po definiciji Arsa začne takrat, ko je zunanja temperatura zraka ob 21. uri prvič v sezoni tri dni zapored 12 stopinj Celzija ali manj. Naslednji dan je tako prvi dan kurilne sezone.
Na večini območij, ki ležijo pod 500 metri nadmorske višine, traja kurilna sezona v povprečju od šest do osem mesecev. Vzemimo za primer Lendavo. Po podatkih Agencije za okolje, ki meritve trajanja kurilne sezone opravlja od leta 1961, je prejšnja sezona tam trajala 210 dni, in sicer od 14. oktobra 2020 do 11. maja 2021. V zgodovini meritev je bila kurilna sezona v Lendavi najdaljša leta 1999, ko je trajala kar 280 dni, vse do 26. junija. Zadnji podatki z merilne postaje Murska Sobota Rakičan so iz leta 2016, kurilna sezona je takrat na tem območju trajala 231 dni.
Z biomaso se ogreva ena tretjina
Glavni način ogrevanja v Sloveniji v letu 2020 je bil po raziskavi energetske učinkovitosti Slovenije (REUS) centralno ogrevanje, in sicer v 41 odstotkih stanovanjskih in poslovnih stavb. Sledilo je centralno daljinsko ogrevanje (17 odstotkov), etažno centralno ogrevanje (11 odstotkov) ter lokalno ogrevanje (9 odstotkov). V Sloveniji uporabljamo različne vire energije za ogrevanje. V letu 2019 je bil najvišji delež biomase, in sicer 32-odstoten, sledila je uporaba kurilnega olja, s katerim se je ogrevalo 20 odstotkov stanovanjskih stavb, 12-odstotni je bil delež uporabe zemeljskega plina, desetodstotni elektrike, devet odstotkov stavb pa se je ogrevalo s toplotnimi črpalkami. Glavni vir energije za ogrevanje poslovnih prostorov je po podatkih iz prej omenjene raziskave zemeljski plin, s katerim se je ogrevalo 29 odstotkov prostorov. Na daljinsko toploto se je ogrevalo 18 odstotkov poslovnih prostorov, z električno energijo 14 odstotkov, s kurilnim oljem 13 odstotkov in z lesenimi peleti štirje odstotki.
