Decembra 2015 so v Ljutomeru odprli restavracijo s prenočišči Pizzeria Zvezda v lasti znanega gostinca Marjana Cigana, avgusta letos so jo zaprli. »Promet je bil, vendar ni bilo delovne sile,« je povedal lastnik objekta. Lokal so zaprli, potem ko so odpoved dali trije kuharji, zaradi letnih dopustov pa niso mogli več sestaviti ekipe za delo. Cigan je še povedal, da zaradi odhajanja gostinskih delavcev v Avstrijo težko zagotavljajo kakovosten kader tudi v drugih treh obratih, v okrepčevalnicah Tropicano na Srednji Bistrici in Malibu na Kapci ter v gostilni s prenočišči Zvezda v Beltincih. Zaprt gostinski obrat v Ljutomeru, ki bremeni poslovanje podjetja, zdaj prodajajo za 800 tisoč evrov, je potrdil Cigan, interesenti za nakup se že oglašajo.
Cilj izničen, denar koristen
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V PREMISLEK) Trud, ki ga vlagamo v delo, se ne vidi vsak dan
Mine dan, ko se ti zdi, da nisi ničesar naredil, če ni za tabo ostalo nekaj oprijemljivega, nekaj, kar lahko vidiš, da je bilo narejeno.
Dogajanje je pritegnilo našo pozornost zato, ker je Okrepčevalnica Tropicano za naložbo v Ljutomeru leta 2015 prejela kar 310 tisoč evrov nepovratnih sredstev po zakonu o razvojni podpori pomurski regiji. Z zaprto restavracijo je torej učinek državne pomoči izničen. To pa še ne pomeni, da ta denar ni nekomu koristil oziroma še bo. Cigan je namreč nekdanje upravne prostore ljutomerskega podjetja Tehnostroj, ki so jih preuredili v restavracijo s prenočišči, kupil konec leta 2014 od podjetja MS Ključarovci, po naših informacijah za skoraj enak znesek, kot so bila vlagatelju odobrena sredstva po pomurskem zakonu. V ozadju tega posla pa je bila seveda banka.
Podjetja zaradi priložnosti
Ta primer še zdaleč ni najbolj izstopajoč med »zgrešenimi« naložbami države po pomurskem zakonu (instrument 1: spodbujanje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest). Po desetih letih izvajanja zakona je slika špekulativnih namenov pobrati čim več denarja že veliko jasnejša. Votla podjetja, podjetja s »priložnostnimi« lastniki iz Maribora, Celja, Ljubljane, namnožena podjetja istih lastnikov, ob tem pa so priplavale na površje še druge premetanke v službi nepoštenih poslovnih praks. In kazalec tega? Kar petnajst podjetij, ki so dobila državno pomoč, je namreč že izbrisanih iz sodnega registra, osem pa jih je končalo v stečaju.
Stečajniki so potegnili v brezno skoraj 600 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja, z izbrisanimi podjetji pa se izgublja sled (oziroma učinek državne pomoči) še za skoraj dva milijona evrov. Skupaj je to slaba desetina vrednosti projekta.
Izstopajoči primeri
Med stečaji izstopa podjetje Elti, ki je prejelo 245 tisoč evrov pomoči, v stečaju pa je končalo tudi več podjetij, ki so prejela približno 50 tisoč evrov pomoči. Veliko več plev je med izbrisanimi podjetji. Podjetje Ortotip je že eno takšnih. Ustanovili so ga družbeniki iz Celja in Maribora, leta 2012 je prejelo za nakup strojne opreme kar 500 tisoč evrov pomoči. Letos februarja so ga izbrisali iz sodnega registra. Njegovi ustanovitelji imajo še vedno več delujočih podjetij zunaj pomurske regije.
Marca letos je bilo izbrisano iz sodnega registra tudi podjetje MSC Pomurje, ki so ga lastniki iz Ljubljane vpisali v register murskosoboškega sodišča leta 2010. Isto leto mu je bilo za ustanovitev centra za marketing in prodajo odobrenih po pomurskem zakonu 203 tisoč evrov državne pomoči.
Pozornosti je vredno tudi podjetje BeGood iz Dobrovnika, ki je prav tako že izginilo. Z osnovnim kapitalom ga je junija 2009 ustanovila družbenica iz Ljubljane, naslednje leto pa je to podjetje za projekt vzpostavitve izobraževalnega centra za zdravo in varno hrano prejelo 197 tisoč evrov državne subvencije. Podjetje se je leta 2016 preimenovalo v Unima plus, poslovni sedež pa preneslo v Ljubljano.
Ob teh najvišjih zneskih bi lahko razgalili še kar nekaj primerov stekanja razvojnega denarja, namenjenega pomurski regiji, v napačne žepe.