vestnik

Počilo na pogajanjih o povprečnini med predstavniki občin in ministrom za finance

Rok Šavel, 28. 9. 2022
STA
Finančni minister Klemen Boštjančič še ni našel skupnega jezika s predstavniki občin. Pa ga sploh bo?
Aktualno

Predstavniki občinskih združenj so sestanek z ministrom za finance protestno zapustili, saj mu očitajo popolno nerazumevanje lokalne samouprave in financiranja občin. Minister zatrjuje, da predlog ministrstva pokriva vse stroške občin.

Na včerajšnjem sestanku občinskih združenj - Skupnosti občin, Združenja mestnih občin in Združenja občin, ni prišlo do dogovora o višini povprečnine za leti 2023 in 2024. Še več. Sestanek se je končal klavrno. Kot so danes sporočili iz Skupnosti občin Slovenije, so po slabi uri zaradi popolnega nerazumevanje sistema financiranja občin, dela, ki ga občine opravljanje ter v zvezi s tem predlogom, koliko je država občinam za izvajanje zakonskih nalog pripravljena sploh zagotoviti, sestanek s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem protestno zapustili.


Ministru očitajo popolno nerazumevanje lokalne samouprave


Predstavniki občin so namreč predstavili nove predloge glede financiranja občin v letu 2022 in 2023, saj pričakujejo neposredno, iz povprečnine izvzeto, financiranje dogovora države s sindiakti javnega sektorja o popravku plač, regresa in dodatka za malico, tako za leto 2022 kot za leto 2023. Po izvzetju stroškov rasti dela v višini 33 milijonov evrov za leto 2023 je bil predlog občinskih združenje za povprečnino v višini 719,63 evrov, ki naj bi upoštevala rast stroškov izvajanja zakonskih nalog v letih 2021 in 2021. "Skupnost in združenja občin smo predlagali realno povprečnino, saj stroški občin v letu 2022 nevzdržno rastejo. Izračuni Skupnosti občin Slovenije kažejo, da so se stroški za izvajanje zakonskih nalog v prvih osmih mesecih zvišali za 94 evrov na prebivalca, kar pomeni, da bodo občine v letu 2022 imele za izvajanje zakonskih nalog stroške v višini 776,86 evrov," so navedli predstavniki občin.


Predlog ministrstva za finance je povprečnina v višini 667 evrov v letih 2023 in 2024, kar je za 22 evrov več kot v letu 2022, torej svetlobna leta daleč od pričakovanj predstavnikov občin. Kot je danes ponovil Boštjančič, so občinam šli nasproti, ampak morajo iskati ravnotežje med zmožnostimi in vsemi nujnimi ukrepi. Iz skupnosti občin pa so danes sporočili, da je minister na sestanku govoril, da naj občine primanjkljaj zagotovijo skozi lastna, razvojna sredstva. Tudi tako, da dodatno obremenijo občane z višjmi položnicami za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ali tako, da namenska sredstva porabijo na način, da kršijo sprejeto zakonodajo. "Takšni predlogi potrjujejo popolno nerazumevanje lokalne samouprave in financiranja občin. Ponudba dvajsetih evrih (približno 3 odstotke povprečnine) za leto 2023 je, ob dejstvu, da so se stroški na prebivalca v samo osmih mesecih tega leta dvignili za 94 evrov (15 odstotkov), bila po mnenju vseh prisotnih predstavnic in predstavnikov občin nespodobna in žaljiva tako za občine kot za njene občane. Skupnost in združenji občin pričakujemo predloge države, ki bodo primerni in primerljivi višini stroškov izvajanja zakonskih nalog, nalog za katere se je državna raven odločila, da jih morajo občine izvajati. Pričakujemo, da se občin v kriznih časih ne sili v dodatno obdavčevanje občank in občanov, v protizakonito delovanje in porabo razvojnih sredstev za namene izvajanja zakonskih nalog," so poudarili v Skupnosti občin Slovenije.

Bo vlada višino določila brez dogovora?


Klemen Boštjančič je na današnji novinarski konferenci po seji vlade potrdil, da so se včerajšnja pogaja zaključila "precej nenavadno" in da so predstavniki občin sredi pogajanj vstali in odšli. "O tem imam mnenje, ki ni najbolj pozitivno, ampak vsak se pač pogaja na način, kot se mu zdi smiselno," je o tem dejal finančni minister in izpostavil, da so izračuni finančnega ministrstva o stroških občin za izvajanje zakonskih nalog drugačni od izračunov predvstavnikov občin. "Dvig povprečnine, kot smo ga predlagali, pokriva vse predvidene stroške dela, ki odpadejo na občine, v primeru, da bo do dogovora s sindikati prišlo," je zatrdil minister. Če do dogovora o višini povprečnine ne bo prišlo, kar je vse bolj verjetno, potem bo vlada v skladu z zakonom določila višino sama.