vestnik

Pomurske občine se niso potegovale za nepovratna sredstva za gradnjo stanovanj

A. Nana Rituper Rodež, Rok Šavel, 5. 8. 2022
Jure Zauneker
V javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota so že konec lanskega leta napovedali preureditev prostorov nekdanje ekonomske šole in pridobitev dvanajstih neprofitnih stanovanj, namenjenih mladim in mladim družinam. Kje se je zataknilo? Foto Jure Zauneker
Aktualno

Niti soboški stanovanjski sklad, ki naj bi imel projekt že skoraj v izvedbeni fazi, se ni prijavil na razpis za sofinanciranje javnih najemnih stanovanj.

Stanovanjska problematika v Sloveniji je ne glede na številne načrte in programe, ki jih sprejema politika na državni ravni, še vedno zelo pereča. Kot denimo ugotavlja geodetska uprava, sta slovenski nepremičninski trg leta 2021 zaznamovala rekordna rast cen stanovanjskih nepremičnin, ki je posledica presežnega povpraševanja, in rekordno število transakcij z zemljišči za gradnjo stanovanjskih stavb. Splošen upad povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah bi lahko povzročil dvig obrestnih mer, a cenovnega obrata pri stanovanjih po mnenju poznavalcev še ne gre pričakovati tako hitro. Rastejo tudi najemnine, kar bi lahko še podžgalo predvideno zvišanje davka na dohodek od najemnin.

Vlada rešitev problematike vidi predvsem v gradnji najemnih stanovanj v okviru republiškega sklada, zato si je za reševanje stanovanjske krize že v koalicijski pogodbi zastavila pripravo kriznega načrta za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj, s poudarkom na območjih, kjer so najemnine in cene zemljišč najvišje. Cilj je predvidoma do leta 2030 zagotoviti 20.000 javnih najemnih stanovanj. Ponudba javnih stanovanj ne sledi povpraševanju, omejena dostopnost primernih stanovanj pa je še posebej pereča za mlade, socialno šibke in druge ranljive skupine, je lani ob sprejemanju novele stanovanjskega zakona, ki je med drugim prinesla zvišanje neprofitne najemnine in subvencij, višje zadolževanje stanovanjskih skladov in ustanovitev javne najemniške službe, ugotavljalo ministrstvo za okolje in prostor.

Po takrat razpoložljivih podatkih je bila na državni ravni zaznana potreba po skoraj deset tisoč dodatnih javnih najemnih stanovanjih, 600 bivalnih enotah in vsaj 500 oskrbovanih stanovanjih. Kot pomemben ukrep je bilo prepoznano tudi aktiviranje nenaseljenih stanovanj, saj statistični podatki kažejo, da število stanovanj v Sloveniji presega število gospodinjstev. Približno 20 odstotkov stanovanjskega fonda v Sloveniji je nenaseljenega. V Ljubljani je bilo leta 2018 nenaseljenih kar 24.400 stanovanj, medtem ko je bilo po podatkih statističnega urada v Mestni občini Murska Sobota, kjer je 7300 gospodinjstev, 7818 stanovanj, od tega 1149 nenaseljenih.

stara-ekonomska-šola
Jure Zauneker
Ponudba javnih stanovanj ne sledi povpraševanju, omejena dostopnost primernih stanovanj pa je še posebej pereča za mlade, socialno šibke in druge ranljive skupine. Foto Jure Zauneker



Zakaj so izpustili priložnost?



Aprila letos je okoljsko ministrstvo objavilo javni razpis za spodbujanje investicij v pridobivanje javnih najemnih stanovanj na območju celotne države. Zagotovljenih je bilo 60 milijonov evrov za sofinanciranje gradnje ali odkup javnih stanovanj v višini 50 odstotkov stroškov projekta z nepovratnimi sredstvi sklada za okrevanje in odpornost. Na razpis je 27 deležnikov skupno oddalo 43 vlog za sofinanciranje projektov, v strokovni pregled in ocenjevanje pa je prišlo 42 popolnih vlog. Konec julija je ministrstvo izdalo odločbe o sofinanciranju 24 projektov, ki bodo skupno zagotovili pridobitev 1036 javnih najemnih stanovanj.


In kje se bodo ta stanovanja gradila? Največ, 404, jih bodo dobili v Podravju, 166 v obalno-kraški, 112 v jugovzhodni Sloveniji, 101 na Koroškem, 82 v savinjski, 80 v osrednjeslovenski, 37 v posavski, 24 v goriški, 20 v gorenjski in 10 v primorsko-notranjski regiji. Niti ena vloga na razpis pa ni prispela iz savske regije in iz Pomurja, čeprav so se dodatne točke delile prav projektom na obmejnih problemskih območjih. Možnosti 50-odstotnega sofinanciranja tako niso izkoristili niti v soboški občini oziroma v javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, kjer so že konec lanskega leta napovedali preureditev prostorov nekdanje ekonomske šole in pridobitev dvanajstih neprofitnih stanovanj, namenjenih mladim in mladim družinam.


Zakaj so izpustili priložnost? Kot pojasnjujejo v občinskem skladu, je projekt v fazi pridobivanja projektne dokumentacije, še ta mesec naj bi bila dokončana dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in po končanem postopku javnega naročila izbire izvajalca gradbenih del predvidevajo, da bodo konec letošnjega leta začeli gradnjo. Razpis okoljskega ministrstva je bil objavljen 11. aprila z oddajo vlog do konca maja.


»V prijavnem obrazcu je bila med drugim zahtevana investicijska dokumentacija, potrjena s strani organa prijavitelja, pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, projektna dokumentacija s projektantskim popisom del in predračunom. Glede na to, da s to dokumentacijo še nismo razpolagali, se nismo prijavili, saj nismo izpolnjevali zahtevanih pogojev,« poudarjajo v občinskem stanovanjskem skladu, ki ga vodi Gaby Flisar.

Vrednost investicije, ki naj bi se torej začela izvajati že letos, po navedbah občinskega sklada še ni znana, ob tem predvidevajo, da se bo projekt financiral iz sredstev občinskega stanovanjskega sklada in soboške občine. Kot je razvidno iz letošnjega proračuna mestne občine, je za reševanje stanovanjske problematike mladih načrtovanih 100 tisoč evrov za občinski stanovanjski sklad. Da je povpraševanje v Murski Soboti veliko, dokazuje junija zaprt javni razpis soboškega stanovanjskega sklada za oddajo 35 neprofitnih stanovanj v najem. Na razpis za stanovanja, ki se bodo oddajala postopoma, kakor se bodo sproščala, predvidoma v naslednjih dveh letih, je prispelo kar 148 vlog.

Prazne hiše po vaseh


Kako je drugod po Pomurju? »Videli smo razpis, a se nismo prijavili, ker je očitno, da je bolj naklonjen oziroma namenjen večjim urbanim središčem in manj podeželju,« je povedal Alojz Glavač, župan Občine Moravske Toplice. Sami morajo razmišljati drugače, pravi. »Če bi se mi na primer lotili gradnje stanovanjskih blokov, bi to pomenilo in pospešilo dodatno izseljevanje v naših vaseh, predvsem mladih. Že zdaj je v 27 naseljih naše občine veliko hiš praznih, ponekod celo vsaka druga, tretja.«

alojz-glavač, moravske-toplice
Vanesa Jaušovec
"Videli smo razpis, a se nismo prijavili, ker je očitno, da je bolj naklonjen oziroma namenjen večjim urbanim središčem in manj podeželju," pravi Alojz Glavač, župan Občine Moravske Toplice. Foto Vanesa Jaušovec


Tako iščejo druge poti, da bi se približali mladim in mladim družinam pri reševanju stanovanjske problematike. Ena od teh je, da načrtujejo sprejetje odloka za oprostitev komunalnega prispevka za mlade družine oziroma osebe z otrokom.


Občina Moravske Toplice posebnih stanovanjskih enot, ki bi jih dajala v najem, nima, prav tako nima na razpolago zemljišč, kjer bi se lahko gradilo. Vse bolj pa tudi pri njih domačini in drugi iščejo zemljišča za gradnjo ali prazne objekte, sploh hiše na Goričkem so zelo iskane. Večina mladih, izobraženih ne ostane doma ali se po koncu šolanja ne vrne, kot pravi Glavač, pa opažajo, da postaja podeželje bolj atraktivno za starejše, ki iščejo mir. Problem je, še pove župan, da nekatere v tej podeželski idili začne kmalu vse to, kar podeželje ter delo na zemlji in kmetijah prinašata, motiti.


»Nismo se prijavili na razpis, ker se drugače lotevamo reševanja stanovanjske tematike,« odgovarja Danilo Kacijan, župan Občine Cankova. Med drugim načrtujejo gradnjo enega oziroma dveh stanovanjskih objektov s po 14 stanovanji v bližini cankovske šole. Za to imajo že pripravljen idejni načrt, vendar bodo iz previdnosti z gradnjo tudi zaradi negotovih razmer in izrazitega povišanja cen malo počakali. Tudi na Cankovi opažajo zanimanje za nakup oziroma najem stanovanj in parcel, k temu pa prispeva tudi bližina avstrijske meje.

808829284d9b5bc934a0ec72687de966
Nataša Juhnov
"Ne da ne bi imeli stanovanjskih težav, ampak nimamo veliko možnosti za reševanje," pove Anton Slana, župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Foto Nataša Juhnov


Spopadajo se še s staranjem prebivalstva, saj je kar 250 prebivalcev od 1700 starejših od 70 let. Mladi se ob tem ne vračajo toliko domov, se pa vračajo starejši, ko se enkrat upokojijo, saj je življenje na podeželju ugodnejše, bolj mirno, poleg tega lahko na zemlji tudi sami kaj pridelajo. »Prešteli smo, da imamo po vaseh naše občine več kot 120 praznih hiš, ki pa žal niso na prodaj, ampak jih, ker v njih ne živi nihče in se zanje ne skrbi, najeda zob časa. Naši občini bi zato bolj kot tak razpis koristil davek na prazne nepremičnine,« še pravi Kacijan.


»Ne da ne bi imeli stanovanjskih težav, ampak nimamo veliko možnosti za reševanje,« pove Anton Slana, župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. »Nimamo česa ponuditi, niti zemljišč, kjer bi lahko gradili, četudi v zasebno-javnem partnerstvu. Trenutno si prizadevamo, da bi v kratkem spremenili občinski prostorski načrt.« Hiš ali parcel v občini ni veliko na razpolago, vse, kar se pojavi na trgu, pa se takoj proda, saj tudi pri njih zaznavajo povečano povpraševanje po nepremičninah.

Rokoborci še brez rešitve

Kmalu, predvidoma že v naslednjem tednu, naj bi novega lastnika dobile tudi degradirane nepremičnine nekdanjega poslopja ekonomske šole s telovadnico, saj bo Imo-Real, ki je v začetku letošnjega leta uspel na dražbi in jih za 376 tisoč evrov odkupil od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, opravil primopredajo. Objekt so v zadnjem obdobju zaznamovale težave z nezaželenimi obiskovalci, s čimer so bili v času prodaje seznanjeni tudi na ministrstvu, zato so obljubili, da ga bodo grobo očistili in zaklenili.


Kot pravi direktor Imo-Reala Jožef Horvat, ga želijo prevzeti v takšnem stanju, kot je bil, ko so ga zapustili učenci, kakšne načrte imajo z njim, pa bodo javnosti sporočili po prevzemu objekta. Pred časom se je govorilo o stanovanjsko-poslovnem kompleksu, ki bi bil povezan tudi z revitalizacijo sosednje stavbe, kjer domujeta soboška upravna enota in mestna občina.

Do 15. septembra se mora iz telovadnice izseliti Rokoborsko društvo Sobota, ki že skoraj pol stoletja uspešno deluje v Murski Soboti in je objekt dobilo v brezplačno uporabo od države. Nekdanji župan Aleksander Jevšek jim je pred meseci obljubil, da jim bo občina kot društvu, ki deluje v javnem interesu, priskočila na pomoč pri iskanju drugih prostorov, a teh še niso našli.

Stanislav Šernek, predsednik rokoborskega društva, pravi, da v zadnjem mesecu intenzivno zaproša za sestanek z vodstvom občine, a za stisko rokoborcev očitno v mestni upravi ni posluha. »Trenutno se prostori, ki bi zadostili potrebam rokoborskega društva, še niso našli, nekatere možnosti obstajajo, vendar ni še nič dogovorjenega. Pričakujemo, da se bo ustrezna rešitev našla v nekaj tednih,« odgovarja Milena Vöroš, direktorica soboške mestne uprave.