Že leta 2018 je nameraval podjetnik Janez Kosi v neposredni bližini radenskega pokopališča postaviti krematorij. »V Sloveniji sta samo dva krematorija in svojci pokojnih morajo včasih tudi več kot teden dni čakati na žaro. Podjetniki pač povsod iščemo poslovne priložnosti,« je takrat povedal Kosi, po rodu Radenčan, ki živi v Rožičkem Vrhu. Pobudo, ki je sprožila v občini burne odzive, je takrat predstavil tudi na seji radenskega občinskega sveta, a svetniki so se zaradi bližajočih se volitev in občutljivosti problematike odločili, da bodo zadevo preložili na naslednji mandat. Projektu so takrat nasprotovali tudi v občinskem turističnem društvu, kjer so menili, da bi negativno vplival na turistično podobo kraja. Zdajšnji radenski župan Roman Leljak je prav tako odločen, da krematorija v občini ne bo, in glede tega ne pušča nobenega dvoma. »Že na začetku sem mu povedal, da krematorija tam ne bo, on niti ni občan naše občine. To ne spada v turistični kraj.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V PREMISLEK) Trud, ki ga vlagamo v delo, se ne vidi vsak dan
Mine dan, ko se ti zdi, da nisi ničesar naredil, če ni za tabo ostalo nekaj oprijemljivega, nekaj, kar lahko vidiš, da je bilo narejeno.
Trupla se kopičijo
Neodvisno od radenskega primera je epidemija koronavirusa pokazala, da gre za pereče vprašanje v takih situacijah, saj zaradi številnih umrlih v slovenskih bolnišnicah, tudi v soboški, zmanjkuje prostora za shranjevanje trupel, dlje je treba čakati tudi na žare iz krematorijev. V danih razmerah bi torej regiji tovrsten objekt koristil.
Kosi danes pravi, da ima gradnjo krematorija še vedno v načrtih, a mu je jasno, da s tem ne bo uspel, dokler bo v Radencih župan Leljak. »Treba bo počakati na naslednji mandat.« Kot še pravi, je medtem razmišljal o morebitnih lokacijah v občinah Sveti Jurij ob Ščavnici in Gornja Radgona, a v prvi ni plinovoda, v drugi pa je po njegovih besedah okolica pokopališča prostorsko precej omejena. »Težave so v občinskih prostorskih aktih, ki določajo območja, kjer bi občine dopustile tovrstno dejavnost, to pa je po navadi v bližini pokopališč. Seveda ni nujno, da bi bilo to v bližini pokopališča.« Zaradi nastalih razmer sam vedno bolj razmišlja o tem projektu. »Epidemija koronavirusa je marsikaj osvetlila, tudi to problematiko. Dodatni krematorij v Sloveniji ne bi pomenil samo večje zmogljivosti sežiga, temveč tudi večje zmogljivosti hranjenja. Vsak krematorij ima namreč tudi hladilnico, v kateri trupla pokojnih čakajo na upepelitev.«
Investicija za milijon evrov
Tomislav Zrinski, direktor soboške Komunale, ki skrbi za pogrebno dejavnost v Mestni občini Murska Sobota, pojasnjuje, da gradnja krematorija ni v načrtih javnega podjetja. »O tem smo res na kratko že razmišljali, a je poleg možnosti pridobitve koncesije težava tudi v rentabilnosti. V tem trenutku imamo res nekoliko višje število umrlih, na dolgi rok pa se gradnja krematorija ne bi izplačala,« pravi Zrinski, ki še pove, da bi bilo tako tudi, če bi dejavnost izvajali za celotno regijo. »Pred leti so s tem poskusili v Celju, a jim ni uspelo dobiti koncesije. Hrvaška ima recimo samo en krematorij za celotno državo.»
Gradnja krematorija stane okoli milijon evrov. Direktor doda, da so v Mariboru že začeli izvajati investicijo v dodatno peč, kar bi rentabilnost projekta postavilo še bolj pod vprašaj. Dlje časa se trenutno po njegovih besedah na upepelitev čaka v Mariboru, medtem ko gredo v Ljubljani postopki hitreje. Za Komunalo bi prišla po besedah Zrinskega v poštev edino investicija v hladilne prostore na območju soboškega pokopališča.
Damir Banfi iz pogrebnega podjetja Banfi pojasnjuje, da zaradi nekoliko daljšega čakanja na upepelitev niso imeli težav s strankami, saj so ljudje zaradi splošnih razmer po njegovih besedah razumevajoči. »Do takšnih situacij lahko pride zaradi težave, na katero opozarjam že 30 let. V večini evropskih držav se namreč poslovijo od pokojnika, ki ga nato odpeljejo na upepelitev, žara pa se potem samo izroči svojcem ali se v njihovi prisotnosti položi v grob. Pri nas pa se poslavljamo od žare, zato so ljudje včasih nejevoljni, ker morajo tako dolgo čakati, preden lahko opravijo pogrebno slovesnost.«