Odnos med vlado in gospodarstvom oziroma gospodarskimi združenj je, kot kaže, vse bolj razburkan. Klub slovenskih podjetnikov (SBC) je tako na tiskovni konferenci predstavil pogled na trenutne razmere v Sloveniji, naslovili pa so tudi stanje v zdravstvu. Kot je dejal predsednik SBC Joc Pečečnik, ki je pred kratkim javno polemiziral s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, je nastopil čas za končanje "logike trdega socializma", ki ne učinkuje nikjer v razvitem svetu. V klubu se po njegovih besedah zavedajo, da je v politiki težko sprejemati nepriljubljene odločitve, "a mora biti dober politik sposoben sprejemati tudi manj priljubljene ukrepe".
Klub slovenskih podjetnikov ima sicer 365 članov, med njimi najdemo tudi priznana pomurska podjetja kot so Varis, Transpak, Lušt, Cleangrad, Kodila, Benkotehna, GMT, Lek Veterina, Lušt in Roto.
V zdravstvu ni težava denar, ampak organizacija
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Tešanovcih nastaja nova turistična zgodba, imenovana Zlato polje
V središču naselja so zabrneli gradbeni stroji.
"Člani SBC se z vsako vlado pogovarjamo na isti način. Cilj nam ni konflikt, temveč dolgoročna blaginja v Sloveniji. Prispevati želimo dobre predloge, ki bodo zastavljeni za obdobje, daljše od mandata ene vlade," je poudaril. Podjetniki pogosto dobijo vtis, da je uspešno poslovanje nekaj, česar se morajo sramovati, in da jih država dojema kot "molzne krave", je dejal.
"Resnica pa je, da bodo samo dobra in uspešna podjetja ustvarila bogato državo, ki bo lahko ljudem omogočila dober javni servis," je dejal. Pri tem je izpostavil razmere v javnem zdravstvu, ki so po ocenah SBC nesprejemljive. "To, da starejši v kolonah čakajo na opredelitev pri zdravniku, je nedvomno nesprejemljivo," je poudaril Pečečnik. Prepričan je, da glavni razlog za težave ne more biti pomanjkanje denarja, temveč slaba organizacija.
Član upravnega odbora SBC in direktor Kirurgije Bitenc Marko Bitenc je težave označil kot "logično posledico tega, da se v 30 letih nihče ni lotil zdravstvene reforme". Proteste javnosti pa razume kot posledico nerazumevanja pojma javno zdravstvo. "To v nobeni od razvitih držav ni sestavljeno le iz ustanov, ki so v javni lasti," je poudaril. Prepričan je, da bi morala reforma zdravstvenega sistema zato temeljiti na mešanem sistemu, v katerem bi povezali izvajalce zdravstvenih storitev v državni oziroma lokalni lasti in zasebne izvajalce.
Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec se je osredotočil na razmere v kmetijstvu in živilski industriji, ki so po njegovih besedah zahtevne tudi zaradi slabega odnosa države. "Nasprotovanje rabi mesa, ki temelji na ideoloških predpostavkah in ne na dejanskih analizah, ne more prinesti koristi. Govoriti o tem, da slovenska živinoreja povzroča ogljični odtis, pa je plod popolnega neznanja," je poudaril. Direktor podjetja Soltec Miroslav Požar je posvaril pred posploševanjem zaradi peščice podjetnikov, ki z delavci ravnajo neprimerno. "Ne moremo preživeti brez zadovoljnih kupcev, teh pa ne more biti brez zadovoljnih zaposlenih. Očitki o vsesplošnem izkoriščanju delavcev so zato žaljivi," je dejal.
Partner v Odvetniški družbi Sibinčič Križanec Novak Jan Sibinčič pa je vlado pozval k predvidljivi davčni politiki brez prehitrih sprememb ter k zmanjšanju obdavčitve kapitala in dela. "Sicer bodo tuja podjetja še naprej prepogosto izbirala druge države," je dejal. Kot so še poudarili člani kluba, bi moralo biti za razvito državo, ki je članica EU in drugih mednarodnih organizacij, oteževanje podjetniškega okolja nedopustno. "Nekoč nam je uspeh preprečevala bivša država, danes pa nas je strah, da nas bo ubila lastna vlada," je dodal Pečečnik.
Ne samo o socialnih pravicah, ampak tudi o vzdržnosti gospodarstva
Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi Štefan Pavlinjek, prvi mož pomurskega podjetja Roto, in poudaril pomen vlaganja v razvoj, kar je pot do ohranjanja konkurenčnosti. Opozoril je na nepravično socialno politiko, ki nekatere spodbuja, da se ne izplača delati. Podjetniki pa želijo spodbuditi debato ne samo o pravicah, ampak tudi o vzdržnosti države, je izpostavil Pavlinjek. "Dobronamerno hočemo spremeniti javno mnenje, da se ne bo blatilo gospodarstvenike s kapitalisti, saj so to tisti, ki dajejo osnovne prihodke ljudem," je povedal pomurski podjetnik in opozoril na težave, ki jih podjetju povročajo bolniške odsotnosti.
"Ljudje izgubijo odnos do dela, tudi z nepravično socialno in dajanjem denarja tistim, ki ne delajo, izgubimo dobre ljudi. Ljudje ne vedo, če se jim sploh izplača delati. Želimo, da vlada obrne ploščo - naj ne razmišlja samo o pravicah, ampak tudi o vzdržnosti našega gospodarstva na globalnem trgu," je pozval vlado in še dodal, da gospodarstvo želi gojiti z vlado partnerski odnos.
Za nižje davke in proti dvigu minimalne plače
Gospodarska združenja so se podpisala tudi pod peticijo za nižje davke, s katero želijo zaustaviti izvajanje novele zakona o dohodnini, za katero sta ob koncu lanskega leta poslanski skupini SDS in NSi vložili zahtevo za presojo ustavnosti. Kot so zapisali, novela zakona o dohodnini prinaša nižjo splošno davčno olajšavo, ukinja usklajevanje olajšav z inflacijo, kar zaradi visoke inflacije de facto pomeni nižje neto plače za vse, zvišuje obdavčitev samostojnih podjetnikov in visoko izobraženih kadrov, otežuje notranje lastništvo podjetij ter bistveno poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje.
V gospodarskih krogih so ravno izrazili nasprotovanje dvigu minimalne plače, ki bi bil večji od minimalne zakonske obveze. Minister za delo Luka Mesec je namreč napovedal najvišji dvig minimalne plače v zadnjem desetletju, in sicer naj bi se ta zvišala za okoli 100 evrov neto in prebila 800 evrov neto mesečno. To se je tudi zgodilo, saj je ravno danes Mesec sporočil, da nova minimalna plača znaša 878 evrov neto.
"V zadnjih 10 letih se je minimalna bruto plača v Sloveniji povečala za 310 evrov, srednja (mediana) sprememba med državami EU pa znaša 305 evrov. V tej spremembi za Slovenijo ni upoštevana sprememba, ki izhaja iz izločitve vseh dodatkov (obračunajo se od osnovne plače) iz minimalne plače, ki je nastala v tem obdobju," so opozorili v Gospodarski zbornici Slovenije in poudarili, da ima Slovenija med vsemi državami Evropske unije najnižjo razliko med minimalno in povprečno plačo, saj minimalna plača znaša 55 odstotkov povprečne plače.
Slovenija je tudi na prvem mestu po deležu zaposlenih, ki prejmejo dohodek, nižji od 105 odstotkov minimalne plače, kar je torej le nekoliko več od minimalne plače, so izpostavili. "Takšen dohodek prejme 15 odstotkov vseh zaposlenih, kar pomeni visoko plačno kompresijo, ki deluje negativno na produktivnost dela oz. motivacijo zaposlenih v kolektivih," so posvarili.