vestnik

Podnebne spremembe: Pravočasno opozarjanje pripomore k preprečevanju najhujšega

Andrej Bedek, 27. 8. 2021
Jure Zauneker/Vestnik.si
Največja naravna nevarnost v Pomurju ostajajo poplave, predvsem zaradi vodotoka Mure in delno tudi zaradi Krke, Ledave in Ščavnice.
Aktualno

Noben sistem ne more na kraju dogodka v trenutku zagotoviti vse pomoči, ki jo prizadeti potrebujejo in pričakujejo, pa če so reševalne službe še tako hitre in učinkovite.

Znanstveniki opozarjajo, da so močne padavine, ki so julija povzročile uničujoče poplave v zahodni Evropi, in požari, ki so avgusta pustošili po Sredozemlju, posledica podnebnih sprememb. Zaradi napovedanega globalnega dviga temperature za 1,5 stopinje Celzija, ki bi se lahko zgodil najkasneje v 20 letih, se po svetu obetajo katastrofalne naravne nesreče. Napovedujejo vse hujše vročinske valove, intenzivnejša deževja in poplave, suše, dvig morske gladine, marsikje ne bo več sezonske snežne odeje, tajali se bodo ledeniki.

185-gasilci_makedonija2
Primorske novice
V Severno Makedonijo so bili napoteni pripadniki slovenske enote za gašenje požarov v naravnem okolju.

Znanstveniki se sklicujejo na poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC). »V atmosferi je največ ogljikovega dioksida v najmanj dveh milijonih let, človekove dejavnosti so povzročile največje segrevanje planeta v zadnjih 2000 letih. Gladina morja se dviga najhitreje v 3000 letih, na arktičnem območju je najmanj ledu v 1000 letih, ledeniki pa se tajajo najhitreje v dveh tisočletjih,« je poročal IPCC.

Novo poročilo ne pušča niti kančka optimizma, poudarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je redna profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti, kjer predava agrometeorologijo. Je soavtorica znanstvenih poročil o spreminjanju podnebja. V tej vlogi je bila med letoma 2002 in 2008 kot članica ožje delovne skupine IPCC, od takrat pa pri njihovem nastajanju sodeluje kot urednica in sodelavka.

»Najbolj znanstveno raziskani so učinki podnebnih sprememb v Siriji. Klimatološki del te zgodbe se je začel okrog leta 1998. Zgodili sta se dve suši, vsaka po dve leti. Sledila je mega suša, ki je trajala kar pet let, od 2005 do 2010. Osušila je reke. Sirija je tradicionalno žitnica Bližnjega vzhoda. Ko je nastopila velika suša, so kmetje zapustili polja in se preselili v Damask, iščoč preživetje. Po letu 2000 so se v Siriji znotraj države začele velike migracije. Damask morda prenese osem milijonov prebivalcev, naenkrat jih je v njem živelo 13 milijonov. Vsako novo sušno leto je stopnjevalo notranje migracije. Tako je nastalo gojišče za politične, verske in druge manipulacije. Podnebne spremembe so torej neposreden začet­ni razlog za vse druge probleme, ki so v Siriji eksplodirali,« je o posledicah podnebnih sprememb, zaradi katerih je prišlo celo do migracij več milijonov ljudi, v pogovoru za Delo povedala ugledna strokovnjakinja.

martin-smodiš
Aleš Cipot / Vestnik.si
Martin Smodiš: "Gasilcev že dolgo ne poznamo le po tem, da bi z motorno brizgalno gasili požare."

Tri milijarde evrov škode zaradi neurij od leta 2008

Kako smo v Sloveniji in Pomurju pripravljeni na najhujše nevšečnosti, ki jih lahko povzroči vreme? Ključ je v sodelovanju, je prepričan Martin Smodiš, vodja murskosoboške izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje in poveljnik civilne zaščite (CZ) za Pomurje. Poplave v Nemčiji in Belgiji ter goreči gozdovi v Sredozemlju so namreč znova poudarili pomen evropske solidarnosti. V Severno Makedonijo so bili tako napoteni pripadniki slovenske enote za gašenje požarov v naravnem okolju.

»Gasilci, predvsem iz zahodnega dela Slovenije, so si na usposabljanjih in uspešno izvedenih intervencijah pridobili bogate izkušnje glede gašenja in drugih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči ob požarih v naravnem okolju. Seveda ob tem ne smemo pozabiti, da so se tudi pomurski gasilci že večkrat odzvali in uspešno pomagali gasilskim tovarišem ob večjih požarih v naravnem kraškem okolju. Tudi pomoč v obliki enote gasilcev in civilne zaščite, ki jo je Slovenija med prvimi državami poslala Severni Makedoniji, je več kot dober dokaz, da je slovenski sistem zaščite in reševanja ob požarih v naravnem okolju kakor na splošno ob podnebno pogojenih in drugih nesrečah dobro organiziran, operativno odziven in kot tak cenjen v Evropi in širše.«

Zaradi naglih in nepredvidljivih podnebnih sprememb naravne nesreče, kot so neurja s točo in močnim vetrom, poplave in plazovi, suša, visok sneg, žled in druge, postajajo pogostejše in vse bolj intenzivne, s hujšimi posledicami in z vse večjo gmotno škodo. Zato je treba na te naravne nesreče z vidika priprav in delovanja vseh izvajalcev nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov na vseh ravneh računati kot s stalnico, še dodaja Smodiš.

V Sloveniji so neurja z močnim vetrom, burjo in točo, pozeba, suša, žled, požari v naravnem okolju in poplave od leta 2008 do leta 2019 povzročili za skoraj tri milijarde evrov škode. Levji delež pri odpravljanju posledic so opravili prostovoljni gasilci, ki so gonilna sila slovenskega sistema zaščite in reševanja. »Gasilcev, najmnožičnejše operativne skupine v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, že dolgo več ne poznamo le po tem, da bi z motorno brizgalno gasili požare, temveč kot dobro organizirane, usposobljene in opremljene reševalce, ki vestno, strokovno, največkrat prostovoljno z veliko entuziazma opravljajo splošno reševalno službo z izvajanjem najzahtevnejših nalog zaščite, reševanja in pomoči ob podnebno pogojenih in drugih nesrečah ne glede na to, ali se to zgodi na lokalni, regionalni, državni ravni ali tudi širše ob napotitvi na pomoč v druge prizadete države,« poudarja poveljnik CZ za Pomurje.

Poplave v Pomurju na vrhu lestvice naravnih nesreč

Katere nesreče pretijo Pomurju? V štabu CZ za Pomurje so poplave na vrhu lestvice naravnih nesreč, ki lahko ohromijo regijo ob Muri. Pomurje je namreč poplavno ogroženo predvsem zaradi vodotoka Mure in delno tudi zaradi Krke, Ledave in Ščavnice. Po oceni je poplavno ogroženih 20 tukajšnjih občin. V pomurskem prostoru bi bilo ob upoštevanju 20-letnih vod ob katastrofalnih poplavah v porečju Mure, Krke, Ledave in Ščavnice poplavljenih skupaj okoli 19 tisoč hektarjev površin. Ob nastopu 100-letnih vod reke Mure bi njeno poplavno območje obsegalo 27 tisoč hektarjev.

V pomurskem prostoru so po ocenah ogroženosti možne še druge od podnebja odvisne nesreče in tudi druge, kot so nesreče ob prevozu nevarnih snovi skozi regijo, železniške nesreče, množične nesreče na avtocesti, nesreče zrakoplovov, nesreče na naftno-plinskih vrtinah, pojav posebno nevarnih bolezni pri živalih in v zadnjem času še aktualen pojav nalezljivih bolezni pri ljudeh, kot je epidemija covida-19.

Poveljnik pomurske CZ v pogovoru poudarja, da je obveščanje o nevarnostih zelo pomembno. Med julijskimi poplavami v Nemčiji je deloma odpovedal sistem za opozarjanje pred nevarnostjo. Obstajala so jasna opozorila evropskega poplavnega opozorilnega sistema že nekaj dni pred poplavami, a jih niso sporočili prebivalcem. 

V Sloveniji imamo enotni sistem obveščanja, opozarjanja in alarmiranja organiziran v Centru za obveščanje Republike Slovenije in 13 regijskih centrih za obveščanje (številka 112). Regijski centri v primeru nevarnosti oziroma ob nesreči izvajajo naloge opozarjanja, obveščanja in aktiviranja sil za zaščito, reševanje in pomoč na podlagi operativnih načrtov zaščite in reševanja ter standardnih operativnih postopkov za posamezno nesrečo ali izredni dogodek. »To velja tudi v primeru opozoril agencije za okolje za povečano stopnjo ogroženosti zaradi povišanja vodostajev slovenskih vodotokov in napovedi poplav v Sloveniji. Ob dosedanjih večjih naravnih nesrečah ter izrednih dogodkih se je naš sistem obveščanja, opozarjanja in alarmiranja vedno pravočasno odzval in opravil svojo nalogo,« pravi Smodiš.

aleš poredoš
Osebni arhiv
Aleš Poredoš: "Ker napovedi niso in nikoli ne morejo biti povsem zanesljive, se moramo ljudje pripraviti na morebitne hujše vremenske razmere."

Opozorila sama zase ne prinesejo ničesar, če se na njih ustrezno ne odzovemo

Aleš Poredoš iz Agencije RS za okolje, ki ima korenine v Vadarcih, je sodeloval pri pripravi spletnega portala državne meteorološke službe www.meteo.arso.gov.si. Na portalu so med drugim opozorila pred vremenskimi nevšečnostmi. Ker napovedi niso in nikoli ne morejo biti povsem zanesljive, se moramo ljudje pripraviti na morebitne hujše vremenske razmere. Vsekakor jih moramo vedno razumeti kot napovedi, a z določeno mero zanesljivosti in se potem tudi ravnati v skladu s previdnostnim načelom – se pripraviti na morebitne hujše vremenske razmere in hkrati sprejeti dejstvo, da so razmere lahko tudi blažje od napovedanih, je podčrtal Poredoš.

»Opozorila sama zase ne prinesejo ničesar, če se na njih ustrezno ne odzovemo. Zato vedno znova poudarjamo, da gre pri dobrem odločanju za preprečitev težav v primerih vremenskih in vodnih nevšečnosti za bistven preplet opozorilno-odzivnega delovanja. Na primer: hidrologi opozarjajo na možnost prestopanja bregov Mure zaradi obilnega deževja v Avstriji v naslednjem dnevu. Se pravi, ko je opozorilo najprej strokovno izdelano, to je na podlagi vseh možnih dostopnih podatkov in znanja, mora priti po ustreznih kanalih sporočanja do odločevalcev, ki morajo to opozorilo najprej slišati ali videti, ga razumeti. Odločevalci, kar je lahko vsak posameznik ali recimo strukture civilne zaščite, občine, župani in gasilci, lahko tako opozorilo vključijo v svoje odločanje ali tudi ne. Pogosto v tem opozorilno-odzivnem sistemu prav pridejo tudi povratne informacije ljudi s terena, s čimer lahko tisti, ki opozarjajo, preverjajo, kakšne so dejanske posledice in dogajanja na terenu, in lahko prilagodijo nadaljnja opozorila in napovedi. Dobro je tudi, da odzivni del sistema čim bolje izdela postopke odzivanja glede na različne stopnje opozoril in dogodka. Kot so že kdaj rekli poveljniki civilne zaščite: če živimo na poplavnem območju, si bomo verjetno škornje priskrbeli sami in ne čakali na državo.«

Kako natančno je mogoče napovedati vremenske in denimo hidrološke situacije? Poredoš odgovarja, da so večje težave še vedno z dogodki, povezanimi z neurji in nevihtnimi dogajanji, ki se pojavljajo na manjših območjih, recimo nekaj deset kvadratnih kilometrov, kot je dalj časa trajajoče deževje. »Taka neurja lahko nastanejo in se s hudimi posledicami vetrolomov, toče ali hudourniških poplav izpojejo v nekaj urah. Nanje torej lahko opozarjamo na širšem, regionalnem območju kak dan ali dva prej, a natančne lokacije in časa nastanka še ne moremo določiti precej vnaprej. Šele ko nastanejo, jih lahko spremljamo in napovedujemo približno gibanje kako uro vnaprej. V takih primerih, še posebej na nevihtno tako aktivnem območju, kot je Slovenija, svetujemo sprotno spremljanje podatkov in slik meteoroloških radarjev in tudi subjektivno ocenjevanje, ali se že kak močan padavinski sistem približuje moji lokaciji. V takem primeru lahko vsaj okna zaprem ali se umaknem iz hudourne struge,« je odgovoril vremenoslovec.

gasilci
Primorske novice
Poveljnik prve skupine slovenskih gasilcev v Makedoniji Blaž Turk (desno) in njegov namestnik Denis Slavec med preletom s helikopterjem.

V pripravljenosti 24 ur na dan, 365 dni na leto

Tako Poredoš kot Smodiš sta enotna – nikoli ne bo sistema, v katerem bi lahko socializirali vsa tveganja, ki jih lahko doživimo tako z vidika varstva fizične integritete kot varnosti premoženja. Noben sistem v prvem trenutku na kraju dogodka ne more zagotoviti vse pomoči, ki jo neposredno prizadeti potrebujejo in pričakujejo, pa čeprav so reševalne službe še tako hitre in učinkovite. Ljudje se bodo morali še bolj zavedati, pravi poveljnik CZ za Pomurje, da je zelo pomembno tudi to, koliko in kako si lahko ob kakršni koli ujmi ali nesreči pomagajo sami in seveda drug drugemu. »Na podnebno pogojene nesreče je treba računati z vso resnostjo kot na stalnico z vidika preventive, pripravljenosti, kakor na področju odziva za neposredno operativno izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov na vseh ravneh sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Še poseben poudarek je treba dati pravočasnemu načrtovanju, pripravam in zagotavljanju infrastrukturnih, materialnih in kadrovskih resursov na državni, regionalni in še posebej na lokalni ravni, v občinah, ki so osnovne nosilke sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na prvi ravni.«

Pomurski sistem zaščite in reševanja je pripravljen 24 ur na dan, 365 dni v letu, podčrta Martin Smodiš. »Pomurski reševalci so vedno bili in so pripravljeni med prvimi priskočiti na pomoč ljudem v stiski, ki jih je prizadela naravna ali druga nesreča, ne glede to, ali gre za pomoč ljudem v domači ali sosednji regiji, sosednji državi ali širše. Ena izmed glavnih prednosti pomurskega prostora je množičnost prostovoljnega gasilstva ter z njo povezane kadrovske in materialne zmogljivosti, ki so še posebej pomembne pri vseh večjih naravnih nesrečah. Sodelovanje vseh organov, enot in služb, društev ter drugih nevladnih organizacij tako na vodstveni kot operativni ravni, ki se v Pomurju vključujejo v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, lahko z vodstvenega, operativnega in strokovnega stališča ocenim več kot zgledno in kot primer zelo dobre prakse. Sicer pa so lahko dobri rezultati, uspešno opravljeno delo ter zadovoljni obrazi in topel stisk rok ljudi, ki so potrebovali pomoč ob nesreči, uresničljivi samo na tak način.«

Nevihte se znajo znesti nad Pomurjem

Kam spada Pomurje oziroma Slovenija na zemljevidu balkanskega ali evropskega zemljevida vremenskih nevšečnosti? Aleš Poredoš: »Na zanimivo in razgibano stičišče vremenskih tokov in reliefnih vplivov, torej vzhodnih Alp, srednje Evrope, Panonske nižine, ne daleč od sredozemske vlage in Dinarskega hribovja. Kadar nastanejo nevihte, se znajo dobro znesti nad Pomurjem. Kadar so suha obdobja, zna suša razpokati zemljo in ugonobiti marsikatero poljščino. Še hudourne poplave, kljub razmeroma nizkemu letnemu povprečju padavin, se včasih stekajo z Goričkega.«