Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec je za Slovensko tiskovno agencijo izjavil, da bo kmalu prišlo do občutne podražitve mesa na trgovskih policah, in sicer za 10 do 15 odstotkov. Podražitve napovedujejo tudi drugi večji igralci na trgu. V Panviti pravijo, da jim je uspelo cene v veliki meri še zadržati na dosedanji ravni, a to v prihodnje ne bo več mogoče, zato so se primorani prilagoditi razmeram na trgu in dvigniti cene tako svinjskega, piščančjega in govejega mesa kot tudi mesnih izdelkov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Novi knjižni deli Borisa Brunca. Piše o vrnitvi balkanske lepotice in pesmih svojega časa
Zgodba se dogaja na različnih koncih sveta. Izdal tudi zbirko Pesmi mojega časa, ki zajema 83 pesmi.
»Glavni dejavniki dviga cen mesa in mesnih izdelkov so podražitev surovin krme za živali in repromateriala, embalažnih materialov, transportnih in logističnih storitev, dvig cene energentov ter tudi dvig stroškov dela in storitev,« so v Panviti pojasnili za Vestnik, vendar višine napovedanega dviga cene za zdaj ne morejo napovedati, saj se o tem še dogovarjajo s trgovci. Po podatkih državnega statističnega urada so osnovna živila čedalje dražja, v covidnem letu 2020 so se najbolj podražila jabolka, za 35 odstotkov, mleto mešano meso pa za 23 odstotkov.
Po besedah Franca Küčana, kmeta iz Tešanovec, ki je tudi podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, je treba vedeti, da je bila hrana do sedaj prepoceni, a da se napovedane podražitve kmetom ne poznajo. Kot razloge za trenutno stanje Küčan navaja dvig cen krmil, umetnih gnojil, polizdelkov in energentov. »Žal se zato dražijo tudi končni izdelki v trgovinah, od mesa do mlečnih izdelkov, vendar se v kmetijstvu to za zdaj ne priznava. Odkupne cene prašičev so tako še zmeraj za 30 odstotkov nižje od proizvodnih stroškov. Težave so tudi v mlekarstvu, kjer se cena ni popravila niti za cent, ter pri sadju in zelenjavi. Skratka povsod, a kmetijstvo nima od tega nič,« pravi kmečki aktivist.
Na zadnjem sestanku sindikata s kmetijskim ministrom Jožetom Podgorškom je minister, še pove Küčan, navedel zanimive podatke o bogatenju preostalih deležnikov v agroživilski verigi. »V predelovalni industriji se kopičijo veliki dobički. Na področju mesa je akumulacija 60-odstotna, pri mleku 30-odstotna, v nadaljevanju se to kaže tudi v višji marži trgovcev. Kmetijski sektor pa postaja čedalje bolj siromašen,« opozarja tešanovski kmetovalec in doda, da bi bilo treba za ureditev razmerij v verigi aktivirati kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi, ki so ga podpisali že leta 2011 v Gornji Radgoni. Slovenci se po njegovih besedah moramo tudi zavedati, da Lidl in Hofer ne bosta rešila problema lakote, ampak bo potrebna večja samooskrba. »Hrana bo morala postati vrednota in s poštenimi praksami se bodo morali pošteno ovrednotiti tudi vsi deležniki v verigi.«
Temu pritrjuje Danilo Meolic, kmet iz Bakovec, ki letno proda okoli 2500 prašičev. »Za napovedane podražitve hrane nismo krivi kmetje, saj se cena živine ni dvignila, kvečjemu se je ponekod še zmanjšala,« poudari in doda, da na koncu kratko potegneta tako kmet kot potrošnik, ki meso in mesne izdelke drago plačuje. Kot še opozarja Meolic, ki je tudi predsednik soboške območne enote kmetijsko-gozdarske zbornice, v živinoreji ob 50-odstotnih podražitvah osnovnih surovin tako več ne bo šlo naprej, zato pričakujejo korekcijo cen.
Kmetijski minister je ob robu vladnega obiska obalno-kraške regije poudaril, da si želi, da do povečanja cen na trgu ne bi prišlo. »Čeprav kot minister ne morem vplivati na marže in na cene na trgu, na ministrstvu iščemo rešitve za morebitno zajezitev naraščanja cen v celotni verigi preskrbe s prehrano. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da tudi sredstva, ki so namenjena neposrednim plačilom in območjem z omejenimi dejavniki, čim prej prenesemo na kmetijska gospodarstva,« je obljubil Podgoršek.
Küčan medtem ne izključuje novih protestov in pričakuje, da bo protestni odbor začel izvajati pritisk. »Ne moreš se pogovarjati, če te sogovornik noče poslušati. To negativno vpliva tudi na mlade prevzemnike, ki so verjeli, da bodo lahko na kmetijah spodobno živeli.«