vestnik

(POGONSKA GORIVA) Kdo je kriv, da tankamo po takšnih cenah?

Rok Šavel, 13. 10. 2021
G.G. / Novice Svet24
Fotografija je simbolična.
Aktualno

Cene bencina in dizla se vztrajno višajo, a pri Petrolu in OMV-ju zanikajo, da so za dvig cen krivi trgovci z naftnimi derivati.

Val podražitev, ki je zajel gospodarstvo, smo potrošniki najprej in najbolj začutili na bencinskih črpalkah. Lani v tem času smo za liter 95-oktanskega bencina in dizla morali odšteti pod en evro, danes liter 95-oktanskega bencina stane v povprečju 1,334 evra, dizla pa 1,442 evra.


Je kriva vlada oziroma trgovci, ki so izkoristili možnost prostega oblikovanja cen od lanskega oktobra za dvig svojih marž? To je eden izmed pogosto slišanih očitkov, a gre bolj za politično obračunavanje, kot nekaj, kar upošteva vse dejavnike. Najprej je treba vedeti, da je v letu 2020 povpraševanje po nafti izrazito padlo. Tri četrtine izvoza nafte gre v Azijo, predvsem na Kitajsko in v Indijo, izvoz v države, združene v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa pada, pojasnjujejo v energetski zbornici.


Črpati nafto ali investirati v inovacije


"Ogromen presežek zalog, ki se je nabral v lanskem letu, se zmanjšuje in svetovne zaloge nafte se v letošnjem letu vračajo na raven pred pandemijo. Vendar Mednarodna agencija za energijo (IEA) opozarja, da kljub temu morda v obdobju po covidu ne bo vrnitve na »normalno« stanje na naftnem trgu," poudarjajo v zbornici. To pa predvsem zaradi velikih sprememb v naših navadah, od dela od doma do manj pogostih potovanj in fokusu na trajnostnih praksah. Vrh povpraševanja po nafti bo zaradi zelenega prehoda dosežen veliko pred pričakovanji, kar pa države proizvajalke nafte in naftne družbe predstavlja pred dilemo, ali črpati naprej, ali vlagati v nove proizvodne zmogljivosti, so za naš medij pojasnili v energetski zbornici.


Bo spet nastopila vidna roka države?


Kot so nam obrazložili v naftni družbi OMV, ki jo je v Sloveniji nedavno kupil madžarski MOL, je pri preučevanju maloprodajnih cen v prvi vrsti treba upoštevati gibanje borznih kotacij tako surove nafte kot tudi biogoriv in ostalih aditivov. Na končno maloprodajno ceno naftnih derivatov pa vplivata še višina trošarine in ostalih državnih dajatev ter marža trgovca. Slednja po navedbah trgovca predstavlja zgolj nekaj odstotkov v celotni strukturi maloprodajne cene. Če pogledamo stanje na trgih, so se cene danes sicer nekoliko znižale, a še zmeraj ostajajo na visoki ravni. Nafta brent je tako denimo te dni dosegla najvišjo raven po letu 2018, zahodnoteksaška nafta pa je prišla do sedemletnega vrha.


Tako je bila oblikovana cena

Trgovci odgovorov glede oblikovanja cen in njihove regulacije ne izdajajo, saj bi to bilo v nasprotju z zakonodajo s področja varstva konkurence, a če trošarina ostaja na enakem nivoju kot lani, lahko pogledamo, kakšna je bila struktura cene, ko jo je regulirala še država. Zadnji podatek za 95-oktanski bencin je tako z osmega septembra, za dizl pa z 22. septembra.

bencin
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Struktura cene 95-oktanskega bencina.

dizl
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Struktura cene dizla.

Na cene nafte na svetovnih trgih je opozoril tudi premier Janez Janša, gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je zanikal, da je vladna liberalizacija trga kriva za višje cene pogonskih goriv. Po njegovih navedbah bodo na ministrstvu naredili analizo trenutne situacije in nato sprejeli določene ukrepe. Vlada se je namreč lanskega oktobra odločila, da ne bo več regulirala ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva tudi zunaj avtocest in hitrih cest, a zakon vendarle v utemeljenih primerih omogoča ponovno uvedbo ukrepa kontrole cen.


Zakaj je bila liberalizacija cen dobrodošla


Kot pravijo na Petrolu, prosto oblikovanje cen pogonskih goriv za potrošnike pomeni možnost proste izbire naftnega trgovca, saj je konkurenca na slovenskem trgu zadovoljiva z več prodajalci goriv. Nakupna odločitev in odločitev za postanek na določenem bencinskem servisu je tako popolnoma v rokah kupcev in njihovih preferenc ter cenovne elastičnosti, odločajo pa predvsem kakovost izdelkov in storitev ter raznovrstnost ponudbe, menijo v domačem naftnem trgovcu, ki obvladuje več kot 50 odstotkov slovenskega tržišča. Podobnega mnenja so pri OMV-ju, kjer pravijo, da je deregulacija maloprodajnih cen, do katere je prišlo po dveh desetletjih, v Sloveniji zgolj izenačila konkurenčne pogoje med Slovenijo in ostalimi trgi v neposredni soseščini. "Obenem je omogočila, da distributerji lahko pokrijemo stroške nabavnih cen dodatkov k osnovnim gorivom, ki jih moramo zaradi vedno strožjih nacionalnih predpisov s področja dekarbonizacije prometa dodajati gorivom, prejšnja državna formula pa tega ni upoštevala oziroma pokrila," še pojasnujejo v OMV-ju. Madžarski MOL bo ob dokončnem prevzemu OMV-ja obvladoval približno tretjina slovenskega tržišča, skupaj s Petrolom pa praktično celoten slovenski maloprodajni trg naftnih derivatov.

omv, bencinski servis
Profimedia
Madžarski MOL je junija letos kupil 120 črpalk slovenskega OMV. S tem bodo Madžari tržni delež v Sloveniji povečali na okoli 30 odstotkov.



Po uveljavitvi popolne deregulacije cen naftnih derivatov se dejansko prosto oblikuje le del, ki se nanaša na maržo trgovcev, trošarine in dajatve pa so v tem času, torej od oktobra lani do danes, ostale nespremenjene. Na OMV-ju dodajajo, da smo sočasno priča tudi svetovnemu dvigu cene surove nafte na katero posamezni ponudniki pogonskih goriv na slovenskem trgu ne morejo vplivati. Tako pojasnujejo tudi pri Petrolu, kjer odločno poudarjajo, da je dvig cen, ki ga občutimo slovenski potrošniki, posledica dviga cen energentov na svetovnih trgih, ki se posledično prenašajo tudi na manjše trge.


Cene bodo še rasle, na Hrvaškem že rekordne

Po pričakovanjih trgovcev se bo trend rasti borznih cen surove še nadaljeval, posledično se bodo zviševale tudi maloprodajne cene pogonskih goriv in slovenski trg pri tem ne more biti izjema. O zgodovinsko visokih cenah goriv poročajo danes na Hrvaškem, kjer se je povprečni rezervoar velikosti 50 litrov dizla podražil za 19,5 kune (2,6 evra), bencina pa za 13 kun (1,7 evra). Tudi povprečni rezervoar plina je dražji za 15 kun (dva evra).