vestnik

(POGOVOR) Branko Palatin: Sodni zaostanki niso več sistemski problem

Andrej Bedek, 5. 3. 2021
Jure Zauneker
Branko Palatin, letnik 1964, se potrpežljivosti, ki je nujna v sodnih procesih, uči tudi med ribolovom, kar je njegov veliki hobi, razsojanja med vpletenima stranema, ki mu po navadi v zadevah dokazujeta vsaka svoj prav, pa z igranjem nogometa, športa, kjer je egoističen solist obsojen na neuspeh.
Aktualno

Sodno okrožje Murska Sobota je lani število nerešenih sodnih zaostankov znižalo za 15 odstotkov.

Razglasitev epidemije marca lani in nato še oktobra je zaznamovala delo sodišč tudi v Pomurju, v pogovoru za Vestnik pritrjuje Branko Palatin, ki od novembra 2005 sedi v predsedniškem naslanjaču okrožnega sodišča Murska Sobota. Novembra 2023 mu poteče že tretji predsedniški mandat. O ponovni kandidaturi je še prezgodaj govoriti, pove Palatin. »Delo predsednika sodišča je zelo naporno in stresno, treba je načrtovati in organizirati delo, včasih tudi sprejeti kakšne neprijetne ukrepe za zaposlene. Te naporne trenutke pa odtehta ugotovitev, da si na čelu kolektiva, ki s svojim strokovnim delom in vztrajnostjo pri delu dosega dobre rezultate.«

»Namen kaznovanja je dosežen, če je kazenski postopek voden strnjeno in brez nepotrebnega odlašanja, čemur potem tudi sledi izrek sodne odločbe. Sam nisem zagovornik hitenja in izrekanja sodb na račun morebitnih kršitev pravic procesnih udeležencev, predvsem obdolžencev.«

Kako je epidemija zaznamovala delo sodišč v Pomurju? Kaj se je spremenilo?

»Že vstop na sodišče je omejen tako za zaposlene kot stranke in obiskovalce oziroma se zahtevajo dokaj strogi ukrepi, kot so nošenje zaščitne maske, posamičen vstop, razkuževanje rok pred vstopom v avlo sodišča, sledi merjenje telesne temperature in nato je treba upoštevati nadaljnja navodila varnostne službe. Na hodnikih in v razpravnih dvoranah se zahteva ustrezna varnostna razdalja, vabljenim strankam se že ob vabilu pošljejo napotki, kako morajo ravnati in katere ukrepe je treba upoštevati, nevabljene stranke pa se poziva, da za informacije uporabijo telefon in elektronsko pošto. Pri delu sodne uprave je osebne stike med zaposlenimi zamenjala komunikacija po telefonu in elektronski pošti. V zadevah, kjer je možno, so se naroki izvajali prek videokonferenc, a tega ni bilo veliko, saj vsi udeleženci te možnosti nimajo. Približno 37 odstotkov zaposlenih v tem času dela od doma ali prihajajo izmenično po dnevih na sedež sodišča. Z vsemi temi ukrepi skušamo preprečevati nepotrebne stike in širjenje okužb.«

Kakšna je bilanca dela sodišča, ki ga vodite?

»Za celotno sodno okrožje se ugotavlja, da pripad zadev iz leta v leto upada. Medtem ko je bilo od leta 2018 zaznati stabilen upad do 1,5 odstotka, sodišča sodnega okrožja v letu 2020 ugotavljajo za kar 11 odstotkov manj pripada kot leto prej, kar je pripisati predvsem razglašeni epidemiji in zato omejenemu poslovanju sodišč. So pa sodišča sodnega okrožja Murska Sobota lani rešila več zadev, kot so jih prejela, in so tako v celoti obvladala pripad. Prav tako so sodišča uspešno zmanjšala število nerešenih zadev na koncu leta, in sicer so za sedem odstotkov presegla načrt. Bistven podatek pri ugotavljanju poslovnih rezultatov pa je število nerešenih zadev, ki se je že četrto leto zapored znižalo.«

Koliko pa v povprečju traja reševanje ene zadeve?

»Povprečno trajanje postopka v vseh rešenih zadevah sodnega okrožja se je skrajšalo z 2,5 meseca v letu 2019 na 1,9 meseca lani. Sodno okrožje kot celota je v večini zadev realiziralo načrtovani povprečni čas trajanja postopka, tako da ga je skrajšalo, oziroma se mu je zelo dobro približalo. Tam, kjer načrtovanega časa trajanja postopka ni uspelo realizirati in je doseglo slabši rezultat, pa ugotavljamo, da je dosežen rezultat še vedno boljši od povprečnega časa trajanja postopka, ki predstavlja lansko povprečje sodišč v državi. Vsekakor pa so razglasitev epidemije, ustavitev rokov in preklici narokov imeli za posledico podaljšanje posameznih faz znotraj postopkov.«

branko-palatin
Jure Zauneker
Branko Palatin je sodnik od leta 1992, zaradi sojenja v primeru brutalnega napada na tedanjega novinarja in pozneje poslanca Mira Petka se je leta 2004 kot anonimni sodnik iz Murske Sobote znašel v središču pozornosti medijev in javnosti.

Kako je sploh s sodnimi zaostanki? Ste po odpravljanju teh še vedno v slovenskem vrhu?

»Sodni zaostanki niso več sistemski problem. Gledano statistično so imela sodišča sodnega okrožja Murska Sobota lani količnik reševanja pripada 1,01, kar pomeni, da se je reševanje pripada vseh zadev obvladovalo. Pričakovani čas rešitve je gledano vse zadeve sodnega okrožja ostal na enaki ravni kot leto prej. Lani se je dodatno znižala povprečna starost vseh nerešenih zadev sodnega okrožja z 20,3 meseca v letu 2019 na 17 mesecev. V letu 2018 je znašala še 26 mesecev. Rešenih je bilo sicer manj zadev, ki pomenijo sodni zaostanek, kot v letu 2019, vendar je na koncu ostalo nerešenih manj zadev, kar kaže na to, da sodišča pospešeno rešujejo zadeve, ki pomenijo sodni zaostanek, torej starejše zadeve. Število nerešenih sodnih zaostankov v vseh zadevah skupaj je sodno okrožje lani znižalo za 15 odstotkov.«

Lahko kot predsednik vplivate na storilnost sodnikov?

»Kot predsednik sodišča lahko vplivam na delo sodnikov predvsem s tem, da jim zagotovim ustrezne razmere za delo, kot sta ustrezna prostorska opremljenost in računalniška opremljenost, ter dobro kadrovsko podporo. Z vodenjem pa seveda nikakor ne smem posegati v njihovo neodvisnost pri reševanju konkretnih zadev.«

Ali sodite tudi sami?

»Kot predsednik sem tudi sodnik, zato rešujem kazenske zadeve okrožnega sodišča v Murski Soboti in okrajnega sodišča v Gornji Radgoni. Do konca lanskega leta pa sem reševal tudi del izvršilnih zadev okrajnega sodišča v Gornji Radgoni.«

Trajni sodniški mandat je nekaj, kar pripomore k neobremenjenosti sodnikov. Kako pa sploh nadzorujete in po potrebi sankcionirate slabo delo sodnikov?

»Trajni sodniški mandat pozna večina evropskih držav. To je temelj sodnikove neodvisnosti, ki med drugim skrbi za ravnovesje med tremi vejami oblasti. Je zagotovilo za pravičnost in enakost sojenja vsem udeležencem postopka pred sodiščem. Delo sodnikov se ocenjuje med drugim v instančnih postopkih, vsaka tri leta je sodnik podvržen oceni sodniške službe, zato lahko v najtežjih primerih pride tudi do negativne ocene in prenehanja sodniške službe.«

Učinkovita je le hitra in pravična kazen. Se strinjate?

»Namen kaznovanja je dosežen, če je kazenski postopek voden strnjeno in brez nepotrebnega odlašanja, čemur potem sledi izrek sodne odločbe. Moramo pa razumeti, da gre dostikrat za zelo kompleksne in obsežne zadeve, za obravnavo in rešitev takšne zadeve pa potrebujejo vsi udeleženci v postopku, se pravi od organov odkrivanja, tožilstva in na koncu seveda tudi sodišča, določen čas, da strokovno opravijo svoje delo. Sam nisem zagovornik hitenja in izrekanja sodb na račun morebitnih kršitev pravic procesnih udeležencev, predvsem obdolžencev.«

Kako gledate na sodno prakso? Širšo javnost najbolj motijo razveljavitve sodb na različnih stopnjah in ponovna sojenja v najodmevnejših primerih.

»Razveljavitev sodnih odločb v najodmevnejših zadevah prav gotovo ne koristi ugledu sodišč, vendar je treba poudariti, da je sojenje v konkretnih zadevah zelo kompleksno delo in odločitve temeljijo na ugotovljenem dejanskem stanju po izvedenem dokaznem postopku. Vsi deležniki v postopku pa zmeraj nimajo enakega mnenja o ugotovljenem dejanskem stanju.«

Kako komentirate dokaj milo kazen za gojitelje 2650 sadik konoplje? Za gojenje rekordne bere, s katero bi lahko zaslužili okoli dva milijona evrov, sta bila dva obtoženca obsojena na dve leti oziroma leto in pol zapora na odprtem oddelku zapora, tretji pa bo enoletno kazen odslužil na prostosti z delom.

»Te zadeve ne morem komentirati, ker sem jo kot sodnik obravnaval. Na splošno lahko povem, da je v primeru priznanja krivde ali podpisa sporazuma o priznanju krivde sodišče omejeno s prepovedjo, da izreče strožjo kazen oziroma kazensko sankcijo, kot jo predlaga tožilstvo. Je pa še zmeraj vezano na ugotavljanje zakonskih pogojev za priznanje krivde.«

Kot kazenski sodnik ste se gotovo srečali s primerom, ko je bilo jasno, da je obtoženec kriv, a zbrani dokazi niso bili dovolj trdni za obsodbo ali jih je bilo treba zaradi procesnih napak izločiti. Kako se počuti sodnik, ko je treba spisati oprostilno sodbo za denimo hudo kaznivo dejanje, a globoko v sebi ve, da je obtoženi kriv?

»Sodnik, ki rešuje kazensko zadevo v konkretnem primeru, ugotavlja z izvedbo in oceno dokazov dejansko stanje oziroma neki historični dogodek. Če dokazi niso dovolj trdni oziroma obstaja dvom, se po načelu V dvomu v korist obdolženca izda oprostilna sodba. V zadevah, kjer sodišča oziroma sodnik izločijo iz različnih razlogov že zbrane dokaze, se zadeva v okviru sodne uprave dodeli v reševanje drugemu sodniku, ki izločenih dokazov ne pozna. Tako sta namreč zagotovljeni objektivnost in pravičnost sojenja.«

Sodstva se v javnosti načeloma drži slab sloves, kar je po eni strani razumljivo, saj je v pravdi navadno nekdo poraženec, večina obsojencev pa meni, da se jim godi krivica. Kaj so po vašem mnenju še glavni razlogi?

»Poleg navedenega je glavni razlog negativno prikazovanje sodstva v politiki in nekaterih medijih. Prepogosto se namreč še zmeraj dogaja, da se neka oseba javno obsodi, še preden zadeva pride na sodišče. Po izvedenem postopku in odločitvi sodišča pa se potem v splošni javnosti porajajo dvomi o pravilnosti odločitve.«

Na okrožnem sodišču v Murski Soboti ste precej intenzivno uvedli projekt pospešenega kazenskega postopka.

»V zadnjem obdobju se je število pospešenih kazenskih postopkov obrnilo navzdol. Imamo namreč občuten padec števila teh zadev. Razlog za to je po mojem mnenju pripisati preventivnemu učinku že izvedenih pospešenih kazenskih postopkov in delno spremembam kazenskega zakonika.«

»Sodnik, ki rešuje kazensko zadevo v konkretnem primeru, ugotavlja z izvedbo in oceno dokazov dejansko stanje oziroma neki historični dogodek. Če dokazi niso dovolj trdni oziroma obstaja dvom, se po načelu V dvomu v korist obdolženca izda oprostilna sodba.«

Na sodišču ste uredili otrokom prijazno sobo. Gre za prostor, ki je dostopnejši tako otrokom kot sodnikom in sodnemu osebju, ker je pričanje ali zaslišanje za otroka stresno.

»Julija lani smo uredili prijazno sobo za otroke. Prostor je namenjen za zaslišanje otrok, ki so vabljeni kot priče ali oškodovanci, tako v kazenskih kot tudi družinskih sporih. Je ločen od razpravnih dvoran in ima poseben vhod, skozi katerega se pospremi otrok, tako da ga že ob prihodu na sodišče ne preseneti neprijetno pregled varnostnikov. Pot do sobe in sama soba sta opremljeni tudi z risbicami, ki so jih  narisali otroci naših zaposlenih. S tem smo hoteli otrokom pričarati manj uraden in bolj prijazen prostor.«

Kakšne so prednosti te sobe?

»V tem času se je v sobi zvrstilo kar nekaj obravnav otrok v kazenskih in družinskih zadevah, sobo pa uporabljajo tudi izvedenci, saj se ugotavlja, da je vsem skupaj v postopkih, kjer so udeleženi otroci, lažje, da pride izvedenec, kot sta pedopsiholog in klinični psiholog, v Mursko Soboto, kot pa otroka, ki je doživel travmatično izkušnjo, voziti na preglede v Ljubljano. Glede na trenutno epidemiološko stanje v državi pa je tudi hitreje, če izvedenec pride na sodišče in tukaj opravi obravnavo oziroma intervju z otrokom in nato izdela mnenje, saj so obiski oziroma pregledi v zdravstvenih ustanovah, kjer načeloma izvedenci sprejemajo otroke, zaradi epidemije omejeni in bi se tako na izvedeniško mnenje čakalo tudi po več mesecev. Trenutne izkušnje kažejo, da je bila odločitev za ureditev prijazne sobe na sodišču pravilna.«

V Pomurju je od leta 2009 namesto štirih oddelkov za obravnavo prekrškov le skupni oddelek v Ljutomeru. Zakaj mora nekdo, ki je storil prometni prekršek na Goričkem, zanj odgovarjati v Ljutomeru, ne več v Murski Soboti?

»Na nivoju okrožja smo organizirali skupni oddelek za prekrške s sedežem na okrajnem sodišču v Ljutomeru. Za združitev smo se odločili predvsem iz dveh razlogov, racionalizacije dela in specializacije sodnikov. S tem ne kršimo pravic udeležencev postopka. Skupni oddelek je namreč organiziran na nivoju okrožnega sodišča v Murski Soboti. V skladu z organizacijsko zakonodajo pa so okrajna sodišča organizacijske enote okrožnega sodišča.«

»Prepogosto se namreč še zmeraj dogaja, da se neka oseba javno obsodi, še preden zadeva pride na sodišče. Po izvedenem postopku in odločitvi sodišča pa se potem v splošni javnosti porajajo dvomi o pravilnosti odločitve.«