Minuli petek sta se omenjena gasilca iz Prostovoljnega gasilskega društva Črenšovci vračala v domače kraje, kot sta v jarku ob kolesarski stezi Rakičan - Lipovci zagledala človeka, ki je po vsej verjetnosti doživel epileptični napad med vožnjo s kolesom. Gasilca nista oklevala in sta takoj zavarovala kraj dogodka ter začela z nudenjem prve pomoči. Na ta način sta uspela stabilizirati ponesrečenca do prihoda nujne medicinske pomoči ter mu tako rešiti življenje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Simona Klemenčič v knjižnem prvencu piše o zlaganosti politike in izpraznjenosti človeka
Roman Hiša brez ogledal se dotika tudi prekmurskega prostora.
Sedaj sta za naš medij opisala situacijo, kot sta jo sama doživela. Po koncu obveznosti sta peljala proti domu, ko sta v obcestnem jarku izven naselja v Rakičanu opazila prevrnjeno kolo in kolesarja, ki je ležal na hrbtu. "Zavil sem na kolesarsko stezo, tam pa je bila pred mano po nekem naključju že naša članica Lidija. Ves čas so se mi pojavljala vprašanja, kaj se je zgodilo, je človek še živ, sem pri svojih letih pripravljen na takšno situacijo," nam je opisal Aleks in dodal, da sta z Lidijo takoj poklicala reševalce in jim podala natančne informacije o kraju nesreče ter stanju poškodovanca. "Iz ust mu je vrela s krvjo obarvana slina, zato sva ga obrnila na bok, da mu je vsebina stekla iz ust, takrat je začel globlje dihati," sta pojasnila in dodala, da sta ga podprla z odejo in skušala pomiriti. Medtem ko so čakali prihod nujne medicinske pomoči, je kolesar postal odziven, dala sta mu tudi vodo, v tem času pa sta se ustavila še dva motorista. "Eden od njiju je bil reševalec, ki je takoj preveril srčni utrip in odziv poškodovanca na okolico, nato pa smo mu pomagali, da se je usedel. Motorist reševalec je nato skušal ugotoviti, ali se je kolesar poškodoval oziroma če kje čuti bolečino ter dodal, da je po vsej verjetnosti doživel epileptični napad. Pohvalil naju je in povedal, da sva opravila dobro delo," je opisal Šernek, Horvatova pa je med tem časom usmerjala reševalno vozilo do ponesrečenca, ki so ga nato odpeljali v oskrbo.
Na poti domov so se sicer gasilcema porajale številne misli in vprašanja. "Kako dolgo je ležal tam, koliko vozil je šlo mimo, kako je mogoče, da ga nihče ni opazil? Je mogoče, da so ga opazili in niso ustavili? Zakoj so pasli zijala, ko so se peljali mimo, midva pa sva mu pomagala? Ima ta kolesar družino, ki je odvisna od njega, nam je res tako malo mar za sočloveka," so bila številna vprašanja, ki sta si jih zastavljala, hkrati pa sta bila zadovoljna, da sta nekomu najverjetneje rešila življenje.
