Pregleda nad številom oseb z avtizmom v Sloveniji sicer nimamo, saj se podatki o številu diagnosticiranih oseb ne zbirajo. "Težava je tudi v tem, ker še vedno marsikdaj spregledamo, da gre pri osebi, ki ima določene težave, v bistvu za avtizem. Pri osebah, kjer gre tudi za motnjo v duševnem razvoju, se pogosto spregleda, da je pridružen tudi avtizem, čeprav bi taka oseba dejansko potrebovala drugačne pristope pri obravnavi," je pojasnila Alenka Werdonig, diplomirana psihologinja in vodja pilotnega projekta Strokovni center za avtizem, ki deluje v Centru za sluh in govor Maribor.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Pri Svetem Juriju s slavnostno akademijo začeli praznovanje občinskega praznika
Plaketo občine je prejel Mirko Horvat, naziv častne občanke pa posthumno Marija Simonič
Kot kažejo tuje projekcije in raziskave, se bo pojavnost avtizma skozi leta še povečevala, kar gre pripisati povečanemu znanju o avtizmu in večji občutljivosti za prepoznavanje znakov avtizma. "Na 12. kongresu Autism Europe, ki je potekal lani v Nici, so predstavniki več evropskih držav poročali o pojavnosti avtizma v razmerju 1 : 68, torej na 68 posameznikov ima eden avtizem, v ZDA pa poročajo o pojavnosti 1 : 48. Podatek Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2012 pa pravi, da se avtizem pojavlja v razmerju 1 : 100. Ker je dokazano, da se avtizem enakomerno pojavlja v vseh okoljih, ne glede na raso, narodnost, socialno ekonomski status, smo pri prijavi za izvajanje pilotnega projekta ocenili, da je v Sloveniji v populaciji otrok, starih od 3 do 15 let, okrog 2400 otrok z avtizmom," je še pojasnila Werdonigova.
Znaki avtizma niso pri vseh osebah enaki, saj se primanjkljaji izrazijo pri vsakem po svoje. Tudi pri isti osebi se intenziteta primanjkljajev skozi čas in zaradi kompleksnosti situacije spreminja, je pojasnila sogovornica in dodala, da se zgodnji znaki avtizma začnejo kazati že v prvem letu življenja.
Osebe z avtizmom se sicer v vsakdanjem življenju srečujejo s številnimi problemi, tako v izobraževanju, zaposlovanju, obravnavah kot tudi vključenosti v lokalno okolje. Problem, ki ga izpostavlja tudi sogovornica in na kar opozarjajo tudi starši otrok z avtizmom, je pomanjkanje ustrezno usposobljenega strokovnega kadra za delo z otroki z avtizmom. Sicer se tudi v Sloveniji dogajajo premiki v pozitivno smer, vendar pa je treba o avtizmu čim več ozaveščati. Ljudje imajo še vedno veliko neznanja o avtizmu, zaradi tega se pojavlja tudi veliko predsodkov, ravno zato sta informiranje in obveščanje o motnji avtističnega spektra toliko bolj pomembni.