vestnik

Poklon skupnosti, ki je vplivala na razvoj mesta in regije

A. Nana Rituper Rodež, 6. 5. 2021
Hrani Pomurski muzej Murska Sobota
Tiskar Izidor Hahn (tretji z leve) z družino, leta 1933. V njegovi tiskarni so tiskali knjige, tudi periodični tisk, kot sta Evangeličanski kalendari in katoliški tednik Novine.
Aktualno

Sobota je bila do druge polovice 19. stoletja podeželsko mestece. Da se je razvila v upravno, gospodarsko in kulturno središče, so pripomogli tudi Judje oziroma Židi, kot so jim rekli v Prekmurju

Na glavni soboški ulici, današnji Slovenski ulici, so pred 2. svetovno vojno živeli in s svojimi trgovinami ali dejavnostmi delovali mnogi soboški Judi in se zbirali v sinagogi na bližnji Lendavski ulici. Po vojni se je le peščica soboških Judov vrnila na svoje domove in ulice tega mesta, sinagoge pa danes ni več. Da bi obudili spomin na to skupnost, je vzdolž Slovenske ulice na ogled ulična razstava Arhitekturne oblike – Sinagogi Lipóta Baumhorna v Szegedu in Murski Soboti. Postavljenih je 26 panojev, večina, 20, predstavlja delo arhitekta, enega vodilnih snovalcev sinagog svojega časa v Evropi, med katerim je bila tudi soboška v neološkem stilu. Ostalih šest panojev prikazuje judovsko skupnost v Murski Soboti.

lipot-baumhorn, razstava, slovenska-ulica, soboška-sinagoga
Vitja Rodež
Razstava o sinagogah Lipota Baumhorna in judovski skupnosti v Murski Soboti.

Razstavo je zasnovala umetnostna zgodovinarka Agnes Ivett Oszko iz Madžarskega arhitekturnega muzeja in Dokumentacijskega centra spomeniškega varstva v Budimpešti. Potujoča razstava, ki govori o delu arhitekta Baumhorna, je bila posebej prilagojena za Mursko Soboto. Del o judovski skupnosti so pripravili v Pomurskem muzeju Murska Sobota, usklajevanje z avtorico in prenos je v okviru projekta Rediscover koordiniral Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, sodelovali pa sta še Mestna občina Murska Sobota in Judovska verska skupnost v Szegedu.

Lani je minila 160-letnica rojstva arhitekta Lipóta Baumhorna (1860–1932), ki je ustvarjal v svoji vili v Budimpešti in pustil pečat tako v sakralni kot prosvetni arhitekturi na širšem območju nekdanje Madžarske. Bil je najplodnejši evropski arhitekt sinagog, ki je projektiral 26 judovskih templjev, eno, žal že porušeno, tudi v Murski Soboti. Kuratorka razstave Agnes Ivett Oszko se že dve desetletji posveča arhitekturi 19. in 20. stoletja, posebno arhitekturi sinagog in delu Baumhorna. Najprej monumentalni sinagogi v Szegedu, kasneje pa se je posvetila še ostalim sinagogam tega arhitekta. Na to temo je tudi doktorirala in napisala monografijo, v sodelovanju z drugimi ustanovami pa je nastala razstava, ki govori o delu arhitekta Baumhorna in potuje po evropskih mestih, kjer so ali še stojijo sinagoge, ki jih je zasnoval. Z murskosoboško razstavo pa so želeli, tako avtorica, izkazati tudi spoštovanje tukajšnji judovski skupnosti.

Postcard_of_Murska_Sobota_Synagogue
Razglednico hrani Štefan Vida
Razglednica Murska Sobote, na kateri je sinagoga, posneta pa je bila po letu 1908.

Od postavitve do rušitve soboške sinagoge

Judovska verska občina je pobudo za gradnjo sinagoge v Murski Soboti dala leta 1897, potem ko je oblast odredila rušenje molilnice, ki je bila v slabem stanju in neprimerna za uporabo. V tistem času je bilo v Prekmurju več kot tisoč Judov, približno tretjina v Murski Soboti. Prvi judovski tempelj na Lendavski ulici je stal že leta 1853. Za projektiranje nove sinagoge pa je skupnost zaprosila priznanega arhitekta Baumhorna, ki jim je načrte poslal konec marca 1907, temeljni kamen so položili že 21. maja in ob tem vzidali stekleni valj z dokumentom o zgodovini gradnje. Sinagogo so namenu predali 31. avgusta 1908, na slovesnosti pa je potekala tudi inavguracija novega rabina Alberta Schweigerja.

Majhna, a izjemno lepa sinagoga je lahko sprejela okrog 300 oseb, kar je bilo dovolj za tukajšnjo judovsko skupnost. »Nastala je v četrtem ustvarjalnem obdobju Baumhorna, ki je trajalo med leti 1905 in 1914, na zgradbi pa lahko prepoznamo tipične poteze njegovega takratnega sloga. Ko je snoval soboško sinagogo, je imel za oblikovanje obrednega prostora že preizkušene rešitve. Osrednji, kvadratni molitveni prostor je bil običajno velik 15 krat 15 metrov, na vzhodni strani se je nahajala sveta skrinja za shranjevanje Tore, do katere se je lahko dostopalo z majhne ploščadi. V skladu z izročilom neološke verske skupnosti je na tej ploščadi bila tudi bima, prostor za branje Tore. Z zahodne strani pa sta se k molitvenemu prostoru z ravnim stropom priključevala predprostor in stopnišče, ki je vodilo na žensko galerijo. Ker je bila načrtovana za majhno mesto, stavba ni imela kupole in stopniščnih stolpov, kot so imele večje sinagoge v drugih mestih. Imela je značilen pozno zgodovinski neorenesančni slog, okna s perzijskimi oboki pa so dajala orientalski pridih,« razloži avtorica.

Judjeascherjevi
Hrani Stanka Dešnik, kopija diapozitiva Jerolima Purača
Trgovina Bernharda Ascherja Ascher B. in sin, ki je stala na vogalu današnje Slovenske in Ulica Staneta Rozmana. Posnetek na Aserofon küjkli je nastal v 40. letih 20. stoletja.

Namenu je služila do 2. svetovne vojne. 26. aprila 1944 pa so v sinagogi zbrali soboške Jude in jih od tu poslali v taborišča smrti. Med vojno so sinagogo uporabljali tudi za skladišče, po vojni pa se judovska verska skupnost zaradi premajhnega števila članov v Murski Soboti in tudi drugod v Prekmurju ni več formirala. Kajti za judovsko bogoslužje je potreben minjan, pravilo desetih mož. Počasi je propadala in leta 1949 jo je mestni ljudski odbor odkupil od judovske skupnosti. Ker je bila v slabem stanju, so 21. aprila leta 1954 začeli z rušenjem. Na istem mestu so po načrtih arhitekta Novaka zgradili stanovanjski blok, ki mu še danes pravimo židovski blok.

Po sinagogi s 3D očali

Čeprav je minilo že 67 let, odkar so porušili soboško sinagogo, ostaja močno v zavesti Sobočanov. Eno večjih napak, ki se je zgodila v mestu z rušenjem te izjemne stavbe, se ne da popraviti ali sinagogo obnoviti, jo pa na nek način v okviru projekta Rediscover skušajo na simboličen način postaviti nazaj na njeno mesto. Pripravlja se digitalna aplikacija za vizualizacijo 3D modela, ki bo z očali za navidezno resničnost omogočila interakcijo oziroma premikanje po rekonstrukciji sinagoge. Tako bomo lahko doživeli veličastnost sakralnega prostora tako v mestnem kontekstu kot v njeni notranjosti. Že v ulično razstavo pa je vključena rekonstrukcija soboške sinagoge, ki jo je pripravila Anna Neuhauser, študentka arhitekture na Tehniški univerzi na Dunaju kot del svoje magistrske naloge.

Rekonstrukcija je bila narejena na podlagi tlorisov pritličja in nadstropja, ki so se ohranili v arhivu, ter fotografij gradnje in rušitve. Oporno točko za določitev velikosti so nudile tudi dimenzije klopi, ki so stale v pritličju, in lesenih vrat. Vidne bodo tudi podrobnosti v notranjosti sinagoge, o katerih ni ohranjena nobena fotografija. Na podlagi razpoložljivih podatkov lahko danes s pomočjo sodobne tehnologije oživijo celo barvo zunanjosti in notranjosti stavbe. Vizualizacija s pomočjo 3D očal bo na voljo že konec maja ali v začetku junija. Očala si bo možno nadeti na treh točkah, v Hranilnici prekmurskih dobrot v središču mesta, v Pomurskem muzeju Murska Sobota in v paviljonu Expanu.

Sinagoga MS - 3D model sinagoge Ana N.
Z razstave o arhitektu Lipótu Baumhornu
Pogled na soboško sinagogo iz jugovzhodne strani, kot 3D model, ki ga je izdelala Anna Neuhauser.

Tu, kjer so nekoč živeli Judje

Na šestih panojih, za katere je vsebino sestavila višja kustodinja Mateja Huber, pa je predstavljena judovska skupnost v Murski Soboti. Sobota je bila do druge polovice 19. stoletja podeželsko mestece. Da se je razvila v upravno, gospodarsko in kulturno središče, pa so pripomogli tudi Judje oziroma Židi, kot so jim rekli v Prekmurju. S svojimi dejavnostmi in aktivnostmi so pospešili gospodarski razvoj mesta in pokrajine. S samostojnim rabinatom od leta 1852, ustanovitvijo judovske verske občine leta 1903 in ustanovitvijo raznih društev so prispevali tudi k verski in družbeni raznolikosti.

Panoji predstavijo zgodovinski pregled življenja Judov pri nas, priseljevanje Judov v Mursko Soboto in Prekmurje na začetku 18. stoletja. Spoznamo, kako je v tem prostoru v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja živela največja judovska skupnost na ozemlju današnje Slovenije ter zaton judovske populacije, kar je bila posledica preganjanja Judov in je dosegla svoj vrh s holokavstom v 2. svetovni vojni. V taboriščih smrti je umrlo 85 odstotkov prekmurske judovske populacije, vrnilo pa se jih je 65, od tega 26 soboških.

Soboški Judje so se ukvarjali s trgovino, tudi z gostinstvom, mesarstvom, s šiviljstvom, z brivsko obrtjo, tiskarstvom in kmetijstvom. Prva trgovina v Murski Soboti judovskih lastnikov je bila veletrgovina Ascher in sin, ustanovljena pa je bila leta 1855. Do leta 1890 se je število trgovin v Murski Soboti povečalo na 16 in vse razen ene so imele judovske lastnike. Z Judi v Prekmurju je povezana tudi tiskarska dejavnost. Predstavljenih je nekaj pomembnih judovskih družin in posameznikov ter njihove hiše in spominska znamenja judovstvu.

JudjeTora
Hrani Pormuski muzej Murska Sobota
Tora iz soboške sinagoge.

Razstava je del projekta Rediscover, ki se od junija 2018 do maja 2021 izvaja v okviru programa Interreg Podonavje, z njim pa želijo ponovno odkriti in izpostaviti judovsko kulturno dediščino. Postavitev razstave se navezuje na obletnico prve deportacije prekmurskih Judov in bo na ogled do 9. junija, ponovno postavljena pa bo predvidoma v septembru kot del Dnevov judovske kulture v Murski Soboti. Načrtujejo še, da bi takrat, če bodo epidemiološke razmere dovoljevale, pripravili pogovor z avtorico razstave in bi o sinagogi in njenem arhitektu izvedeli še kaj več.