vestnik

Pokopališča kot turistična znamenitost

Andrej Bedek, 5. 4. 2020
Nataša Juhnov
Lidija Pliberšek je tudi predsednica Združenja evropsko pomembnih pokopališč.
Aktualno

Po besedah Lidije Pliberšek, direktorice Pogrebnega podjetja Maribor, pokopališče lahko ponuja še prostor za sprehod, oddih in druženje.

»Pokopališče je odsev mesta, njegove zgodovine, arhitekture in ljudi. Na pokopališčih so razvidna različna časovna obdobja, arhitekturne poteze spomenikov sledijo arhitekturi mesta, zgodbo mesta pripovedujejo tudi osebnosti, ki so pokopane tam,« pravi Lidija Pliberšek, direktorica Pogrebnega podjetja Maribor, ki je lani praznovalo 150 let delovanja. Osnovna dejavnost podjetja je izvajanje pogrebnih in pokopaliških storitev. Mariborsko pogrebno podjetje je po besedah Pliberškove vodilno podjetje na področju pogrebne in pokopališke dejavnosti v severovzhodni Sloveniji, vlogo nosilca in spodbujevalca razvoja pa želijo prenesti na področje celotne vzhodne Slovenije in tudi v evropski prostor. »Naše osnovno poslanstvo je, da slovo od pokojnika za svojce poteka čim manj stresno, mirno in da se lahko vse uredi na enem mestu. Trenutki, ko nekdo izgubi bližnjega, so običajno zelo stresni, in mi smo prav zato tukaj, da svojcem prisluhnemo in njihovo žalovanje, če se le da, olajšamo.« V Mariboru sta dve pokopališči, ki ju upravlja podjetje: Pobrežje in Dobrava. »Pobrežje je staro meščansko pokopališče, staro 140 let, Dobrava pa moderno pokopališče in kot zelena travnata površina z manjšimi spominskimi znamenji, ki jih zaokrožuje gozd.« Pokopališče Dobrava, kjer je tudi edini krematorij za trupla iz vzhodne Slovenije, je začelo delovati leta 1985. Tam so pokopali tudi žrtve iz Hude jame. Predvideno je, da bi Dobrava nekoč postalo osrednje mariborsko pokopališče. 

Vedno več turistov
Pokopališča, nadaljuje sogovornica, pa lahko ob žalovanju ponujajo še prostor za sprehod, oddih in druženje. »S kulturno dediščino, ki jo pokopališča ohranjajo, so zanimiva ne le za svojce umrlih, ampak tudi za druge obiskovalce. Na pokopališčih srečujemo vedno več turistov,« pravi Pliberškova, ki je od leta 2011 tudi predsednica Združenja evropsko pomembnih pokopališč. Združenje predstavlja pokopališča kot pomemben del kulturne in umetnostne dediščine Evrope, vanj je vključenih več kot 130 pokopališč iz 99 mest in 22 držav. Med drugimi pokopališča na Dunaju, v Rimu, Berlinu, Londonu, Barceloni in Parizu. Iz Slovenije so v združenju Pobrežje in Dobrava ter ljubljanske Žale.
V Pogrebnem podjetju Maribor ozaveščenost o širšem pomenu pokopališč dvigujejo tudi s predstavitvijo pokopališča kot muzeja na prostem ter prireditvenega in razstavnega prostora. »Gotovo ste si že na kakšnem potovanju z zanimanjem ogledali pokopališče mesta, ki ste ga obiskali. Pokopališča so namreč svojevrsten zapis zgodovine in pogosto celo edini dokaz minulih dogodkov, obdobij in ljudi, ki so v njih živeli. Pokopališča tako še zdaleč niso zgolj prizorišče objokovanja umrlih, ampak pomemben del kulturne dediščine, ki jo je treba ohranjati tudi za prihodnje rodove,« še pove Pliberškova. Najpomembnejše točke pokopališč Pobrežje in Dobrava je tako mogoče najti in si jih ogledati z aplikacijo na mobilnem telefonu, prav tako potekajo vodeni ogledi po pokopališču Pobrežje s Tonetom Partljičem.

Živalsko pokopališče

Od leta 2007 imajo v Mariboru prvo živalsko pokopališče v Sloveniji. Na njem so urejeni in vzdrževani grobovi za živali. »Ljudje se odločajo za pokop hišnega ljubljenca iz različnih razlogov. Nekateri iz notranje potrebe po mestu, ki jim bo vedno omogočalo spomine na ljubljeno žival, in se na pokopališče redno vračajo. V drugo skupino pa spadajo ljudje, ki želijo le dostojen pokop svoje hišne živali,« pravi Lidija Pliberšek.