Poletje v dvoje: "Špricer in morje"

Tretji teden projekta med 2. in 6. julijem so jutra, prežeta z mladostjo. Maruša in Mitja namreč portretno predstavljata mlade 'odbitke': »Počasi se bližava letom, ko bova o mladosti 'težje' govorila iz prve roke, zato ta teden ugotavljava stvari, ki zanimajo mlade in jih radi počnejo,« začenja Mitja telefonski pogovori in dodaja, da je »obenem del projekta, da se vsi, ki delamo na Valu 202, predstavimo v malo drugačni luči kot po navadi. Skratka malo bolj smo osebnoizpovedni, če se temu tako pravi, malo manj zadržani pri izražanju svojih mnenj in doživljanj. Namen tega je, da nas poslušalci bolje spoznajo, ker večinoma delamo individualno in se redko zgodi, da imamo kakšne daljše skupne projekte, kot je na primer Poletje v dvoje.«
Maruša priznava, da jima pri delu »pomaga, da se poznava celo življenje in sva se ujela, se znava zmeniti, prilagoditi in uskladiti ter vsekakor v tem, kar delava, uživava,« hkrati se strinja z Mitjo, da si v 'vročem' julijskem tednu lahko privoščita drugačne vsebine in tu in tam, kakšen 'spodrsljaj'. »Zdaj si lahko malo privoščiva, da ne govoriva vsega v zborni slovenščini, ampak nama tu in tam uidejo kakšni široki o-ji in a-ji,« z nasmeškom dodaja simpatično dekle s Cankove in hkrati priznava, da jima preklapljanje med našo in zborno govorico, ne dela problemov.

"Seveda je namen projekta, da se s tem poistovetijo tudi poslušalci iz Prekmurja, če se mogoče včasih počutijo rahlo odrinjeni, po drugi strani pa tudi na ta način Gorenjci, Dolenjci, Primorci po naših informacijah radi poslušajo prekmurščino, pa čeprav vsega ne razumejo," v smehu razglablja fant z žametnim glasom.

Slučaj: Sogovorci povezani s Prekmurjem

Do zdaj so se zjutraj na 'tapeti' znašli samooskrbna družina, ki se je iz Ljubljane preselila na Goričko: »Če imava temo mladosti, je del mladosti tudi razmišljanje po svoje, na nek način uporništvo proti sistemu oziroma ravnanje v nasprotju z nekimi ustaljenimi družbenimi vzorci, ki so najbolj pogosti in je beg v naravo en tak odmik od potrošništva,« meni Mitja o svojih dozdajšnjih sogovornikih.
»Čisto naključno je, da so sogovorniki iz Pomurja. To ni bilo dogovorjeno, čeprav sva midva Prekmurca. Vse se je zgodilo slučajno,« Maruši je namreč urednik predlagal svetovno znanega kuharja - Mojmirja Šiftarja, Ljubljančana prekmurskih korenin, ki je na prestižnem tekmovanju San Pellegrino Young Chef 2018 dosegel drugo mesto in tradicionalne koline preselil na vrhunski krožnik.

»Nekako, če imamo teden mladosti, iščemo nekaj izstopajočega, drugačnega, odbitega. In to nekako poskušava peljati do konca tedna,« še dodaja Maruša.

Že nekaj let živita v prestolnici, katere so prednosti in slabosti v Ljubljani oziroma Prekmurju?

»V Ljubljani imam službo, če bi živel v Prekmurju, bi se moral voziti v Ljubljano na delo,« pravi Mitja. Sicer pa je radijskemu voditelju med drugim v Prekmurju všeč tempo življenja, saj je počasnejši. Zato se čez nekaj let želi preseliti nazaj v rodno Prekmurje, nam razkriva in priznava, da »kakorkoli se sliši klišejsko in stereotipno, so v Prekmurju dobri ljudje. Greš z njimi na špricer in se z njimi 'pogučiš na dugo pa šürko.' Ljudem se ne mudi in nimajo vsak svoje agende. V Ljubljani so odnosi bolj površinski in s tega vidika manj pristni, vendar spet uporabljam posplošeno zadevo.« Medtem Maruša ugotavlja, da »z leti ugotoviš, da so v Prekmurju neke stvari, ki jih prej nisi cenil. "Meni absolutno manjka domača hrana. Domača zelenjava. Predvsem poleti, uff. Doma imamo ogromen sadovnjak in vse si lahko pridelaš sam. Zdaj pa moram za sleherno stvar v trgovino. Sadje in zelenjava pa nimata takšnega okusa. To je ena izmed prednosti.« Sicer ji pa ugaja življenje v mestu. »Nekako doma ne bi zdržala,« pravi Maruša in dodaja, da se po nekaj letih najverjetneje ne bo preselila v rodno Prekmurje, saj ji ustreza dinamičen tempo življenja.

Digitalna orodja. Da ali ne?

Čeprav živimo v digitalni poplavi. Mitja prisega na stari, dobri telefon. »Preden sem 'posvojil' svoj pametni telefon, sem potreboval nekaj mesecev, ker se mi je zdel tuj. Sem stari Nokia E5 ali 3310 model in mi ta 'novodobna' komunikacija ni blizu. Sploh pa ne komunikacija na šestih kanalih od Facebooka do G-talka,« medtem pa Maruša kot avtorica oddaje o tehnologiji, daje vtis absolutne navdušenke nad sodobno tehnologijo, čeprav to ni čisto res. »Poizkušam čisto vse, vse bi imela in poskusila, rada o tem govorim, raziskujem in sprašujem sogovornike. Hkrati sem na vseh družabnih omrežjih, se zavedam, da je to del sodobnih medijev. To je del moje službe in delam zgolj v službene namene in nimam nobene potrebe, da bi razkazovala karkoli osebnega, to, kar v resnici sem,« pravi Maruša.

Kdo je tvoj najzanimivejši sogovornik?

»Moj najljubši sogovornik je bil Marko Brecelj, ki je celo življenje ohranjal mladostniško uporniško držo, se upiral proti sistemu in malomeščanstvu. Prvič, ko sva se srečala, sva se kljub konkretni razliki v letih, zelo ujela in poštekala,« zatrdi voditelj s Suhega vrha. Medtem se Maruša ni hitro ne spomni nikogar: »Uff, ogromno jih je. Vsak teden imam intervjuje, bolj se srečujem z ljudmi, ki so 'tehnološko' usmerjeni. »Računalničarji, programerji, ljudmi, ki se ukvarjajo s tehnologijo in družbo.

Špricer in morje!

Na kaj pomislita, ko slišita besedo poletje?

»Na morje!« je kratka in jedrnata sogovornica. Potem se znajdemo v nekaj sekundni tišini, ko Mitja vpraša Marušo: ''Naj povem po resnici? Seveda,« mu takoj ustreli.»No, na slab špricer,« prasnemo v krohot.

Sledi še pogovor z managerjem slavnega DJ-ja in zlatim maturantom
V naslednjih dneh bosta še 'obdelala' tour managerja DJ Umeka, človeka, ki je stalno ob glasbeniku in kot pravi Maruša, »imata celo leto poletje v dvoje« in v petek Jureta Aleksejeva misleca demokracije. »Mladega, zlatega maturanta iz Maribora, ki je napisal novi predlog slovenske ustave in ga izdal v knjigi Za pest esejev,« zaključi Mitja.