vestnik

Politik mora biti iz gospodarstva, da ga razume

Ines Baler, 15. 10. 2018
Jure Zauneker
Direktor družbe Miniplast Boštjan Poredoš. 
Aktualno

Branža se usmerja v naravi prijaznejšo proizvodnjo – Lani izdelali 33 milijonov izdelkov

Zmagovalec v kategoriji mikro podjetje za izbor Pomurskega podjeta leta 2017 je družba Miniplast, d. o. o., iz Murske Sobote, ki se ukvarja s proizvodnjo plastične embalaže za potrebe kemične industrije. Direktor Boštjan Poredoš je podjetje ustanovil leta 2001. »Začeli smo z izdelovanjem embalaže za živilsko industrijo, in sicer smo sodelovali s Pomurskimi mlekarnami. Sorazmerno hitro pa smo videli, da je na slovenskem trgu dosti ponudnikov, in smo začeli posel iskati v tujini,« pojasnjuje. Tako so prodrli na nemški trg, njihova zgodba pa se je takrat začela razvijati. Sedaj so usmerjeni v lepilno branžo, izdelujejo predvsem embalažo za sekundna, anaerobna in šolska lepila.
Izvozijo več kot 95 odstotkov izdelkov, največ v Nemčijo, Avstrijo, Švico, Anglijo, Nizozemsko in Poljsko, sodelujejo pa tudi z Indijo. »Izdelke pošljemo v Indijo, da jih dokončajo, nato pa gre celotni izdelek nazaj v Nemčijo,« pove direktor o najbolj oddaljeni destinaciji, s katero poslujejo. Podjetje zaposluje šest oseb iz lokalnega okolja, sodelujejo pa tudi z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Soča in zunanjimi kooperanti. »Trenutno smo v prostorski stiski, zato smo šli v investicijo v nove poslovne prostore, da bomo imeli možnost širitve tako strojnega parka kot tudi števila zaposlenih,« je dejal Poredoš. Njihova nova lokacija bo v prostorih nekdanje Mure, skupna površina s skladiščem vred pa bo okrog 1800 kvadratnih metrov.


Dolgoročna vizija družbe Miniplast je, da bi zaokrožili proizvodnjo od ideje do končnega izdelka na policah: »Razmišljamo o tem, da ne bi bili samo proizvajalec, ampak želimo trgu ponuditi neke končne izdelke.« Poredoš ob tem dodaja tudi, da podjetje z leti raste. Lani so imeli 60-odstotno rast, letos so dosegli še 30-odstotno rast. Podjetje tudi ni odvisno od tujega financiranja. Kljub precejšnji avtomatizaciji proizvodnje pa brez človeškega dejavnika ne bo šlo.
Težnje po krožnem gospodarstvu

Podjetje Miniplast izdelke ustvarja s tremi tehnologijami. Kot je pojasnil Poredoš, so to injekcijsko brizganje, tehnologija pihanja in termoformiranje. S prvo izdelujejo različne zaporke, bate in podobno, z drugo pa volumenske izdelke, predvsem plastenke. »Termoformiranje pa je izdelava izdelkov iz folije. Mi jo segrejemo, preoblikujemo, končni izdelki, ki nastanejo, pa so razni blisterji,« opisuje direktor. V podjetju so v lanskem letu proizvedli 33 milijonov izdelkov različne prostornine. Prevladovale so od 20- do 50-mililitrske embalaže. Tako je bilo premišljeno izbrano tudi ime podjetja. Miniplast zato, ker gre za proizvodnjo manjše embalaže. Poredošu proizvodnja plastične embalaže še pred ustanovitvijo lastnega podjetja ni bila tuja. Tudi njegov oče se je ukvarjal s tem, le da v drugi smeri. Ko je šlo podjetje, v katerem je bil Poredoš zaposlen prej, v stečaj, pa se je odločil za samostojno podjetniško pot.


Podobno kot drugod so tudi kemično industrijo že zajele težnje po okolju prijaznejših surovinah. »Dolgoročno se gleda na to, da bi bila embalaža čim bolj okolju prijazna, da bi se začelo krožno gospodarstvo. V našem podjetju smo v lanskem letu pri nekaterih kupcih že uvedli bio razgradljive materiale, osnova katerih je sladkorni trs, ki ga kupujemo v Braziliji,« je povedal direktor Miniplasta.

Odtekanje kadra in visoki davki

Tudi v kemični industriji imajo delodajalci težave pri iskanju delovne sile. V dvanajstih letih, kolikor je Miniplast vpet v to panogo, se je proizvodnja že selila na Kitajsko in v cenejše države, a so, tako Poredoš, končni kupci sprevideli, da jim to prinaša več problemov, tako da so proizvodnjo vrnili v Evropsko unijo. »Zdaj imamo neko stabilno poslovanje, ima pa naša branža prihodnost. Potreba po lepljenju bo vedno,« dodaja. Bližina avstrijske meje in dejavnost, ki je v pomurski regiji manj zastopana, sta poglavitna vzroka za pomanjkanje specifičnega kadra. »V našem podjetju je dobrodošla predvsem tehnična izobrazba, saj so vsi stroji CNC-krmiljeni, sama orodja pa so kovinska. Ne iščemo pa neke določene izobrazbe, ampak večjo vlogo igra priučitev za delo,« je dejal direktor. Trenutno imajo v podjetju delavce z različnih področij.

image
Direktor družbe Miniplast Boštjan Poredoš.Jure Zauneker


Na panogo imajo po Poredoševem mnenju vpliv tudi ukrepi države na področju gospodarstva. »Menim, da so ti popolnoma zgrešeni. Pred leti je investitor, ki je zdaj naš kupec, želel skupaj z nami vlagati v razširitev, da bi bila linija zaključena celota. Mi bi naredili embalažo, oni bi jo napolnili, nato pa pošiljali po celotni Evropi. Toda, ko so videli našo obdavčitev delovne sile, so se raje odločili za Poljsko. Tam so naredili štirimilijonsko investicijo, zaposlili 35 ljudi, Slovenija pa je vse to izgubila.« A kot opozarja, morajo biti podjetniki vseeno toliko ozaveščeni, da proizvodnje ne selijo v tujino, ampak da dajejo delo našim ljudem, da oni zaslužijo in da kapital še vedno ostane doma. »Politika pa je nerealna. Rekel bi, da bi moral biti politik tisti, ki je prišel iz gospodarstva, da bi ga potem razumel,« še dodaja.

Potrditev uspešnega dela

O uvrstitvi med tri nominirance za mikro podjetje leta 2017 Poredoš pove: »To je lepa gesta, ki kaže, da gremo v pravo smer, da smo se pravilno odločili. Pomembno pa je tudi za naše zaposlene. Da vidijo, da delajo v podjetju, ki ima perspektivo, in je okolje zanj presodilo, da je lahko nominirano.« Sicer pa njihovo delo vsako leto ocenjujejo tudi končni kupci. Rezultati kažejo, da je Miniplast med njimi priljubljen. »Skoraj pri vseh imamo najboljše ocene. Nekateri nas ocenjujejo s številkami od 0 do 100. Lani smo pri večjem kupcu iz Nemčije dobili oceno 100, ocenjevali pa so komunikacijo, kakovost, točnost dobave, cenovno politiko in podobno,« je povedal Poredoš. Podjetje Miniplast je tudi nosilec certifikata ISO 9001. Gre za mednarodni standard za vodenje kakovosti. Imajo pa tudi sledljivost proizvodnje s črtno kodo.


Podjetje Miniplast izdelke ustvarja s tremi tehnologijami. Kot je pojasnil Poredoš, so to injekcijsko brizganje, tehnologija pihanja in termoformiranje. S prvo izdelujejo različne zaporke, bate in podobno, z drugo pa volumenske izdelke, predvsem plastenke.


Dolgoročna vizija družbe Miniplast je, da bi zaokrožili proizvodnjo od ideje do končnega izdelka na policah: »Razmišljamo o tem, da ne bi bili samo proizvajalec, ampak želimo trgu ponuditi neke končne izdelke.« Poredoš ob tem dodaja tudi, da podjetje z leti raste. Lani so imeli 60-odstotno rast, letos so dosegli še 30-odstotno rast. Podjetje tudi ni odvisno od tujega financiranja. Kljub precejšnji avtomatizaciji proizvodnje pa brez človeškega dejavnika ne bo šlo. Ta bo v tej industriji vedno potreben. A se Poredoš zaveda, da ga bo pri nekaterih izdelkih z nižjo dodano vrednostjo treba nadomestiti z avtomatizacijo. Obdavčitev delovne sile bo namreč v primerjavi s prodajnimi cenami prevelik strošek. Nikakor pa ne obžalujejo, da so se pred leti usmerili na tuje trge. V pomurski regiji namreč ni nobene večje industrije. So pa ostali že od vsega začetka zvesti sodelovanju s Pomurskimi mlekarnami.

miniplast boštjan poredoš podjetje embalaža
Kaj zdaj berejo drugi