Tina Duh iz Borec, ki v Ljubljani študira medicino, je trenutno v šestem letniku študija in počasi zaključuje. Aprila prihodnje leto se s še nekaterimi sošolci s fakultete odpravlja za tri mesece v Kenijo: »S še štirimi kolegi s fakultete se odpravljamo na humanitarno medicinsko odpravo. Takrat bomo že vsi diplomirali, tako da bomo mladi zdravniki. Mi gremo zdaj prvič, je pa to ustaljena navada, tradicija. Take odprave organizira sekcija za tropsko medicino iz Ljubljane, v kateri se družijo zdravniki, ki so bili že večkrat na takšnih odpravah in pomagajo pri pripravah.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Uspešna pomurska veterana na državnem prvenstvu
Na Ptuju je bilo državno atletsko prvenstvo veteranov v dolgih metih. V kategorijah od 35 do 85 let je nastopilo več kot 60 atletov.
Izbirni predmet tropska medicina
Mladi zdravniki se odpravijo na razne kraje, kjer je dostop do zdravstvene oskrbe omejen ali pa ga ni: »Tam je postavljena – vsaj v Keniji, kamor mi gremo – klinika, ki jo je pomagala postaviti prav ta sekcija skupaj z eno angleško fundacijo.
Prostovoljne prispevke zbirajo na naslovu ljubljanske Medicinske fakultete (Vrazov trg 2, Ljubljana) ali na transakcijskem računu
TRR: 01100-6030708380, sklic: 250574-18
namen: Za odpravo Kenija 2019
Cilj te klinike pa je, da hodijo slovenske skupine zdravnikov kontinuirano tja. Poskušamo se menjavati na tri mesece zato, da je tam ves čas zdravstvena oskrba, torej da je nekdo od zdravnikov stalno tam.« Tina pravi, da spodbujajo študente zadnjih letnikov, mlade diplomante ali pa zdravnike, da se kadar koli na njihovi poklicni poti odločijo in gredo tja delat. Dodaja, da morajo vsi, ki želijo iti na medicinsko odpravo, obiskovati izbirni predmet tropska medicina, kjer se podrobno učijo o najrazličnejših boleznih in o tem, kako potekajo odprave. Maja pa so imeli še tropski vikend, obvezen za udeležbo, na katerem so opravili praktične delavnice.
»Poznam kolege, ki so že bili, od nas, ki gremo zdaj aprila, pa gremo vsi prvič. Jaz sem tokrat edina iz Pomurja, ostali pa so še iz Ljubljane, potem je ena Korošica, eden sošolec je iz Brežic, še eden pa iz Bistrice ob Sotli. Zakaj? Mene je to čisto navdušilo, že ko sem še obiskovala ljutomersko gimnazijo in je ena od bivših gimnazijk pripravila predstavitev podobne odprave. Takrat sem že razmišljala o študiju medicine in se mi je to zdelo čisto super. Ko sem začela študirati, pa sem še več slišala od kakšnih kolegov, spremljala njihove priprave in sem bila vedno navdušena. Eno je pač to, da greš pomagat nekomu, ki potrebuje pomoč in nudiš zdravstveno oskrbo tam, kjer je drugače ni. Poleg tega pa se mi zdi to tudi odlična priložnost za nas – kar se tiče osebne rasti, pa tudi strokovno pridobiš, se mi zdi, na samozavesti in daš v prakso vse, česar se učiš,« pove Tina.
Več ur hoje do zdravstvene oskrbe
S kolegi se torej odpravlja v zahodni del Kenije, v manjšo vas z imenom Majiwa, ki leži blizu Viktorijinega jezera. »Majiwa, vasica, v kateri bomo preživeli tri mesece, leži na jugozahodu Kenije, 15 km od Viktorijinega jezera in 100 km od Kisuma, tretjega največjega kenijskega mesta. Vas nima tekoče vode ali urejenih sanitarij, ljudje pa večinoma živijo v slamnatih hiškah in se preživljajo s poljedelstvom. Najbližja bolnišnica in hkrati zdravstvena ustanova se nahaja v Kisumu, ki je oddaljen dve uri.« Kot celotno subsaharsko Afriko tudi Majiwo, pravi Tina, pesti pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin, kot so hrana, streha nad glavo in izrazito zmanjšan dostop do zdravstva. To je okrnjeno zaradi pomanjkljive infrastrukture, zdravil, opreme ter kadra. Zaradi tega je v državi glede na število prebivalcev zelo malo bolnišnic in zdravstvenih centrov, kar pomeni, da morajo prebivalci prehoditi tudi več ur, da pridejo do zdravstvene oskrbe.
V Majiwi je postavljena klinika, poleg nje pa živi par, ki je bil pobudnik zanjo. Poleg njune hiše je hišica, v kateri potem bivajo mladi zdravniki na odpravi. »To financiramo sami, ker ni drugih virov financiranja. Zato sami že toliko prej promoviramo odpravo in razlagamo ljudem o nas, ker moramo čisto vsa sredstva zbrati sami preko donacij in dobrodelnih prispevkov. Cilj je, da skupaj zberemo okoli 15 tisoč evrov in s tem potem krijemo čisto vse, saj se kupijo zdravila, sanitetni material, kakšna oprema, plačamo pa še druge delavce, ki so zaposleni v kliniki. Tam so namreč zaposleni zdravstveni delavec, laborant in tri prevajalke.« Iz denarja, ki ga zberejo, plačajo tudi svoje bivanje in letalske karte.
Tina pravi, da lahko ljudje – tudi če ne morejo na podobno odpravo, kot gre ona – vseeno pomagajo: »In sicer tako, da se oglasijo na kateri izmed naših stojnic, ki jih postavljamo na večjih javnih dogodkih, lokacije pa objavljamo sproti na naši Facebook strani. Tam lahko v zameno za prostovoljni prispevek dobijo katerega izmed naših izdelkov. Lahko tudi donirajo sanitetni material ali medicinske inštrumente, lahko pa tudi sklenejo donatorske pogodbe ali nakažejo prostovoljni prispevek na naš transakcijski račun.«
