"Upadanje povpraševanja in vpliv na poslovanje smo v našem podjetju prvič občutili že pred meseci, ko se je virus začel širiti iz Kitajske," je za STA povedal Polanič. Negotovost na trgu je sicer povzročila nekaj zamika tako pri večjih projektih kot pri prenovi državne in občinske cestne infrastrukture. Pri slednji so jih naročniki v času epidemije obvestili, da se do nadaljnjega izvaja zgolj pregledniška služba. V Pomgradu so tudi opazili, da se mala in srednje velika podjetja niso odločala za zagon svojih projektov, saj niso vedela, ali bodo dobila obljubljena evropska sredstva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Se v ljutomerski knjižnici ponavlja lanski scenarij iz soboškega zdravstvenega doma?
Občina sprejema nov ustanovitveni odlok, svet zavoda pa hiti s postopkom imenovanja direktorja.
Trenutno dela na njihovih gradbiščih potekajo nemoteno, so pa predvsem zaradi ukrepov za zaščito ljudi manj intenzivna. Odprtih imajo več projektov, med njimi projekt Ceste proletarskih brigad v Mariboru, nadgradnjo železniškega odseka Zidani Most-Rimske Toplice, projekt Schellenburg na zemljišču nekdanjega Kolizeja v središču Ljubljane, protipoplavno zaščito visokovodnega zidu ob reki Muri, projekt prenove osrednje Slovenske ulice v Murski Soboti, projekt Soseske pod Pekrsko gorco v Mariboru, v preteklih dneh pa so zaključili projekt rekonstrukcije križišča v Šentilju.
"Kakšna bo druga polovica letošnjega leta, je težko in nehvaležno napovedovati. Posledice gotovo občutimo, se pa trud, ki ga vlagamo v sanacijo posledic epidemije, zaenkrat obrestuje," pravi Polanič. Pomgrad je od državnih ukrepov uporabil ukrep sofinanciranja čakanja na delo za zaposlene. "Gre predvsem gre za tiste zaposlene, ki so delali na projektih, ki so jih naročniki zaradi epidemije začasno zaustavili," je pojasnil predsednik uprave in dodal, da so ostale posledice sanirali z znižanjem nenujnih stroškov poslovanja, intenzivno pa si prizadevajo pospešiti izvajanje odprtih in načrtovanih projektov. V družbi števila zaposlenih niso zmanjševali.
Polanič pozdravlja namero države za zagon investicij. "Spodbudno je, da si država želi čimprejšnjega zagona investicijskega cikla tako na ravni države in občin kot zasebnega sektorja," je dejal in dodal, da še ne morejo predvideti, pri katerih projektih s seznama investicij, ki je narejen na podlagi interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19, bi lahko sodelovali. "Smo referenčni izvajalec z bogato tradicijo, zato se bomo seveda za projekte potegovali," je napovedal. Zakonska določila, da je treba pri javnih naročilih upoštevati smernice Evropske komisije o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU, po katerih na javne razpise ni treba vabiti ponudnikov iz tretjih držav, ki niso podpisnice sporazumov z EU, ki določajo recipročnost glede upoštevanja okoljskih, delavskih in drugih standardov, so za Polaniča nujna.
"Številne študije doma in v tujini dokazujejo multiplikacijski učinek, če gradbene projekte izvajajo domača podjetja. Potem so tu še oteženi inšpekcijski nadzori in s tem povezano kršenje pravic delavcev, nenazadnje pa mnogokrat tudi razlike v sami kakovosti izvedbe projektov. Narediti projekt in se potem nikoli več vračati v to državo je povsem drugo, kot pa poslovati, ustvarjati in živeti v isti državi," je poudaril.
Glede idej, da bi država ustanovila namenski infrastrukturni sklad, Polanič pravi, da "se v panogi gradbeništva kopičijo vse težave, ki jih država zaradi pomanjkanje politične volje ni uspela rešiti v zadnjih dveh desetletjih". "Veseli smo vsakršnih rešitev, ki bi lahko prispevale k hitrejšemu in stabilnemu financiranju infrastrukturnih investicij," dodaja.