vestnik

Pomurje ostaja regija z najvišjim deležem bolniških izostankov. V veljavi spremembe delitve stroškov

Majda Horvat, 1. 3. 2022
Marina Vrbnjak
Zadnji dan leta 2021 je bil na bolniškem dopustu v breme zavarovalnice skoraj vsak 18. zaposleni (5,5 odstotka delovno aktivne populacije) v Pomurju.
Aktualno

Zdravstvena zavarovalnica bo prevzela plačilo deset dni prej.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je lani izplačal za skoraj 497,7 milijona evrov nadomestil plač zaradi bolniških izostankov, od tega v Pomurju 31,4 milijona evrov. Natančnega podatka, koliko so bolniški dopusti stali delodajalce, ni, sta si pa plačnika to breme doslej delila v Pomurju v razmerju tretjina delodajalec in dve tretjini zdravstvena zavarovalnica.

S skrajšanjem obdobja plačila nadomestila pri delodajalcu za deset dni se bo tehtnica še bolj nagnila na stran ZZZS. Zdravstvena blagajna naj bi letno dodatno izplačala na ravni države od 80 do 83 milijonov evrov, v Pomurju naj bi se izplačilo zvišalo na dobrih 36 milijonov evrov.

bolezen
dreamstime
Pomurska regija ima že vrsto let najvišjo stopnjo bolniških izostankov v Sloveniji in s tem najvišji delež izgubljenih delovnih dni.


Začetek sprememb 1. marca

Izplačila bolniških nadomestil se že nekaj let zvišujejo tako pri ZZZS kot pri delodajalcih, z marcem pa se, kot rečeno, spreminja delitev stroškov, tako da zdravstvena zavarovalnica prevzema izplačilo deset dni prej. To sta uzakonila zakon o spremembah zakona o delovnih razmerjih in zakon o dopolnitvi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, spremembe začnejo veljati s 1. marcem.

Delodajalčeva obveznost plačila nadomestila plače se skrajša s sedanjih 31 na 21 delovnih dni, kar velja za vse osebe, ki so zavarovane za pravico do nadomestila plače, torej za delavce, samostojne podjetnike, osebe s samostojno poklicno dejavnostjo, kmete, lastnike in poslovodne osebe. Ob tem je treba poudariti, da sprememba ne velja v primeru poškodbe na delovnem mestu ali poklicne bolezni.

zzzs-slovenije, murska-sobota, obnova
Vanesa Jaušovec
S skrajšanjem obdobja plačila nadomestila pri delodajalcu za deset dni se bo tehtnica še bolj nagnila na stran ZZZS.

Spremembe se nanašajo tudi na skupno izplačilo nadomestil plače delodajalca v obdobju enega leta. Če je ta doslej nadomestilo izplačal delavcu v seštevku za 120 delovnih dni na leto, bo po novem to 80 delovnih dni, kar pomeni, da z 81. delovnim dnem plačilo prevzema zdravstvena zavarovalnica. Tudi ta sprememba ne velja za poklicne bolezni in poškodbe pri delu.

Gospodarska zbornica zadovoljna

»Spremembe zmanjšujejo odgovornost delodajalca za skrb in zdravje njegovega delavca,« ob uvedbi sprememb poudarjajo strokovne službe ZZZS. Dodajajo, da je zviševanje zdravstvenega absentizma oziroma odsotnost z dela posledica odsotnosti strukturnih ukrepov za prilagoditev delovnih mest starajoči se populaciji, neizvajanja ukrepov s področja zdravja in varnosti pri delu, predvsem v smislu boljših razmer za delo in v posameznih gospodarskih dejavnostih. To bi namreč morali delodajalci izpolnjevati po zakonih s področja varstva in zdravja pri delu ter delovnopravne zakonodaje.

Kot očitno povezavo navajajo še duševne motnje delavcev z mobingom na delovnem mestu ter bolezni kostno-mišičnega sistema z neustrezno urejenim delovnim mestom. Prav tako podčrtujejo, da bodo morali za obračunavanje ter izplačevanje nadomestil plač po novem zaposliti dodatne ljudi.

zalovanje depresija
arhiv Reporterja
Zviševanje zdravstvenega absentizma oziroma odsotnost z dela je lahko posledica odsotnosti strukturnih ukrepov za prilagoditev delovnih mest starajoči se populaciji, neizvajanja ukrepov s področja zdravja in varnosti pri delu, predvsem v smislu boljših razmer za delo in v posameznih gospodarskih dejavnostih.

»Na gospodarski zbornici skrajšanje obdobja plačevanja nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca podpiramo,« pravi Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice. Že dlje časa so namreč delodajalci opozarjali na visoke stroške, povezane s plačevanjem boleznin, zato zdajšnje spremembe pomembno prispevajo k razbremenitvi gospodarstva, zlasti v zaostrenih razmerah poslovanja. Prav tako omogočajo samozaposlenim enakopraven položaj pri uživanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja.

Več kot dve leti bolniško odsotnih 318 ljudi

Pomurska regija ima že vrsto let najvišjo stopnjo bolniških izostankov v Sloveniji in s tem najvišji delež izgubljenih delovnih dni. Razlogov za to je več, vsekakor jih kaže iskati v strukturi delovnih mest v prevladujoči predelovalni industriji, gradbeništvu in dejavnostih z večjo izpostavljenostjo na delovnem mestu.

Zadnji dan lanskega leta je bilo pri delodajalcih, ki imajo poslovni sedež v Pomurju, zaposlenih 37.594 ljudi (20.260 moških in 17.334 žensk). Ta dan je na delovnem mestu manjkalo zaradi bolezni (v breme ZZZS) 2083 delavcev (natančno leto prej 1847). To pomeni, da je bil na bolniškem dopustu v breme zavarovalnice skoraj vsak 18. zaposleni (5,5 odstotka delovno aktivne populacije). Ob visokem deležu bolniških izostankov izstopajo še dolgotrajne bolniške odsotnosti. Več kot dve leti je bilo tako odsotnih z dela 318 ljudi (leto prej 297).

Zgovoren je tudi podatek o številu izgubljenih delovnih dni. V prvih sedmih mesecih lanskega leta je bilo v Pomurju izgubljenih 398.789 delovnih dni ali 7,03 odstotka vseh. To je najvišji delež med vsemi slovenskimi regijami in pomembno višji od slovenskega, ki je znašal 4,72 odstotka.

izgubljeni delovni dnevi v Pomurju zaradi bolniške odsotnosti
vestnik
izgubljeni delovni dnevi v Pomurju zaradi bolniške odsotnosti