Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je lani izplačal za skoraj 497,7 milijona evrov nadomestil plač zaradi bolniških izostankov, od tega v Pomurju 31,4 milijona evrov. Natančnega podatka, koliko so bolniški dopusti stali delodajalce, ni, sta si pa plačnika to breme doslej delila v Pomurju v razmerju tretjina delodajalec in dve tretjini zdravstvena zavarovalnica.
S skrajšanjem obdobja plačila nadomestila pri delodajalcu za deset dni se bo tehtnica še bolj nagnila na stran ZZZS. Zdravstvena blagajna naj bi letno dodatno izplačala na ravni države od 80 do 83 milijonov evrov, v Pomurju naj bi se izplačilo zvišalo na dobrih 36 milijonov evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Negovi spet v znamenju zelišč
Na gradu Negova so tudi letos izvedli tradicionalni zeliščarski dan NEGOVAnJE, kjer se je celotno dogajanje vrtelo okrog zelišč in zeliščarstva. Čez ves dan je potekala zeliščarska tržnica, na kateri so se lahko izmenjevale sadike in semena zelišč, najti je bilo mogoče pripomočke za vzgojo zelišč, izvedeti kaj več o uporabi zelišč za krepitev zdravja, za negovanje dobrega počutja, v kulinariki in negi. S tem namenom so obiskovalci lahko kupili razne čaje, kreme, mazila, soli, tinkture, hidrolate, namaze in še kaj. Iva Hari je izvedla kulinarično delavnico Z zeliščnega vrta na krožnik, Simon Veberič in Suzana Simenčič iz Alchemie Pannonice sta predstavila najpogostejše napake pri uporabi eteričnih olj, Vesna Golob je predstavila zeliščne pripravke za čiščenje kože in presnove, Sanja Lončar je predavala o zeliščnih skrivnostih za hitro polnjenje baterij, Alenka Šoštarič pa o zeliščih za boljše zdravje našega vrta. Za najmlajše je bil na voljo Apolonijin kotiček z interaktivnimi igrami in degustacijo čajnih mešanic. Sonja Jagarinec je za otroke pripravila tudi delavnico, na kateri so posadili zelišča, Družinsko gledališče Kolenc pa je izvedlo predstavo Kekec in Prisank. Obiskovalci so si pod vodstvom lahko ogledali grad in pokusili grajsko juho iz kotla, ki jo je pripravilo Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci, člani društva so prav tako nastopili kot grajska gospoda.
Začetek sprememb 1. marca
Izplačila bolniških nadomestil se že nekaj let zvišujejo tako pri ZZZS kot pri delodajalcih, z marcem pa se, kot rečeno, spreminja delitev stroškov, tako da zdravstvena zavarovalnica prevzema izplačilo deset dni prej. To sta uzakonila zakon o spremembah zakona o delovnih razmerjih in zakon o dopolnitvi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, spremembe začnejo veljati s 1. marcem.
Delodajalčeva obveznost plačila nadomestila plače se skrajša s sedanjih 31 na 21 delovnih dni, kar velja za vse osebe, ki so zavarovane za pravico do nadomestila plače, torej za delavce, samostojne podjetnike, osebe s samostojno poklicno dejavnostjo, kmete, lastnike in poslovodne osebe. Ob tem je treba poudariti, da sprememba ne velja v primeru poškodbe na delovnem mestu ali poklicne bolezni.
Spremembe se nanašajo tudi na skupno izplačilo nadomestil plače delodajalca v obdobju enega leta. Če je ta doslej nadomestilo izplačal delavcu v seštevku za 120 delovnih dni na leto, bo po novem to 80 delovnih dni, kar pomeni, da z 81. delovnim dnem plačilo prevzema zdravstvena zavarovalnica. Tudi ta sprememba ne velja za poklicne bolezni in poškodbe pri delu.
Gospodarska zbornica zadovoljna
»Spremembe zmanjšujejo odgovornost delodajalca za skrb in zdravje njegovega delavca,« ob uvedbi sprememb poudarjajo strokovne službe ZZZS. Dodajajo, da je zviševanje zdravstvenega absentizma oziroma odsotnost z dela posledica odsotnosti strukturnih ukrepov za prilagoditev delovnih mest starajoči se populaciji, neizvajanja ukrepov s področja zdravja in varnosti pri delu, predvsem v smislu boljših razmer za delo in v posameznih gospodarskih dejavnostih. To bi namreč morali delodajalci izpolnjevati po zakonih s področja varstva in zdravja pri delu ter delovnopravne zakonodaje.
Kot očitno povezavo navajajo še duševne motnje delavcev z mobingom na delovnem mestu ter bolezni kostno-mišičnega sistema z neustrezno urejenim delovnim mestom. Prav tako podčrtujejo, da bodo morali za obračunavanje ter izplačevanje nadomestil plač po novem zaposliti dodatne ljudi.
»Na gospodarski zbornici skrajšanje obdobja plačevanja nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca podpiramo,« pravi Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice. Že dlje časa so namreč delodajalci opozarjali na visoke stroške, povezane s plačevanjem boleznin, zato zdajšnje spremembe pomembno prispevajo k razbremenitvi gospodarstva, zlasti v zaostrenih razmerah poslovanja. Prav tako omogočajo samozaposlenim enakopraven položaj pri uživanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja.
Več kot dve leti bolniško odsotnih 318 ljudi
Pomurska regija ima že vrsto let najvišjo stopnjo bolniških izostankov v Sloveniji in s tem najvišji delež izgubljenih delovnih dni. Razlogov za to je več, vsekakor jih kaže iskati v strukturi delovnih mest v prevladujoči predelovalni industriji, gradbeništvu in dejavnostih z večjo izpostavljenostjo na delovnem mestu.
Zadnji dan lanskega leta je bilo pri delodajalcih, ki imajo poslovni sedež v Pomurju, zaposlenih 37.594 ljudi (20.260 moških in 17.334 žensk). Ta dan je na delovnem mestu manjkalo zaradi bolezni (v breme ZZZS) 2083 delavcev (natančno leto prej 1847). To pomeni, da je bil na bolniškem dopustu v breme zavarovalnice skoraj vsak 18. zaposleni (5,5 odstotka delovno aktivne populacije). Ob visokem deležu bolniških izostankov izstopajo še dolgotrajne bolniške odsotnosti. Več kot dve leti je bilo tako odsotnih z dela 318 ljudi (leto prej 297).
Zgovoren je tudi podatek o številu izgubljenih delovnih dni. V prvih sedmih mesecih lanskega leta je bilo v Pomurju izgubljenih 398.789 delovnih dni ali 7,03 odstotka vseh. To je najvišji delež med vsemi slovenskimi regijami in pomembno višji od slovenskega, ki je znašal 4,72 odstotka.
