Pomurska govedoreja: Žagajo vejo, na kateri sedijo

Na seji območne Kmetijsko-gozdarske zbornice Murska Sobota je vodja programa govedoreje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Aleš Horvat predstavil trenutno stanje govedoreje in njeno moč v pomurskem kmetijskem prostoru.

Odvisni od uvoza

Na ravni Pomurja podatki za zdaj niso skrb vzbujajoči in je govedoreja še vedno ena od nosilnih panog pomurskega kmetijstva. Bolj skrb vzbujajoča je podoba, ko jo pogledamo na mikro ravni. Analiza in podatki o stanju govedoreje so na razpolago na ravni posamezne občine. Na ravni upravnih enot (UE) najbolj vzbuja skrb stanje v UE Lendava. Konec aprila se je v Pomurju z govedorejo ukvarjalo 1.354 kmetij, ki so redile nekaj čez 31 tisoč glav goveje živine. In kako je z rejo krav? Na skoraj 110 kmetijah je 9.326 krav pretežno lisaste pasme, kar je 90 odstotkov govejih živali. Dve tretjini ali 726 rejcev krav je usmerjenih v prirejo mleka z okrog 8300 kravami molznicami, tretjina (355) kmetij pa redi nekaj čez tisoč krav dojilj. Število krav pomeni v normalnih razmerah tudi število telet na leto. Od 9.326 telet, če so razmere za reprodukcijo optimalne, jih približno četrtino uporabijo kmetje za obnovo črede, preostanek pa je namenjen nadaljnji reji za pleme (plemenske telice) ali meso (goveji pitanci). Za nadaljnjo rejo tako ostane približno 6700 telet, kar pa je premalo za zadovoljitev potreb po teletih za nadaljnjo rejo. Zato so veliki rejci pitanega goveda pri oskrbi s teleti odvisni od uvoza.

Če se dotaknemo števila živali na kmetijo, je podatek nekoliko skrb vzbujajoč. Povprečno število živali na živinorejsko kmetijo je 16. To je najmanj v Sloveniji. V vseh drugih regijah razen goriške število glav goveda presega 20. Eden od pozitivnih trendov, na katerega je opozoril Horvat, je rast produktivnosti po živali. Leta 2011 je ta dosegala okrog 5500 kilogramov po kravi. Namolzenega je bilo 42,9 milijona litrov mleka. V letu 2017 je produktivnost za dobrih 600 litrov večja in znaša malo več kot 6100 litrov mleka po kravi na leto. Se je pa zmanjšalo število krav na 6400. Zmanjšanje črede je povzročilo zmanjšanje količin namolzenega mleka za dobre štiri milijone litrov ali 38,6 milijona litrov.
Tako strm padec količin mleka in tudi števila krav molznic je posledica mlečne krize v preteklih letih. Padec odkupne cene na 20 ali še pod 20 centov za kilogram mleka je kmete prisilil v opuščanje dejavnosti. »Majhnost« živinorejskih kmetij je imela med mlečno krizo tudi nekaj pozitivnih učinkov. Kmetje, ki so se odločili za opustitev reje molznic, niso utrpeli hudih ekonomskih posledic. Majhnost v kriznih časih pomeni prednost, saj ima večina pomurskih kmetij dejavnosti razpršene in niso strogo odvisni samo od ene dejavnosti. Opuščanje in zmanjšanje reje krav molznic pa imata dolgoročne posledice za samo panogo. Ponovno oživljanje govedoreje na kmetiji je dolgotrajen večleten proces, ki veže sorazmerno veliko denarnih sredstev. Dejavnost kmetijstva – tudi na drugih področjih – ni tako visoko akumulativna, da bi se kmetje odločali za oživljanje govedoreje, če pa že, to ni več reja krav molznic, ampak preusmeritev v rejo govejih pitancev in nabavo telet v tujini.

Zaradi visokih cen v Italiji in povpraševanja majhnih italijanskih sirarjev po kakovostnem slovenskem mleku pogodbeni kupci za italijanske mlekarje plačujejo za dva do tri cente več za kilogram kot naši mlekarji. Po drugi strani pa ni presenetljivo veliko povpraševanje po našem poceni in kakovostnem mleku na hrvaškem trgu. Nizke odkupne cene izkorišča predvsem Lactalis, saj kupuje v Sloveniji mleko za potrebe svoje mlekarne na Hrvaškem.

Zato je za slovensko govedorejo pomemben podatek o številu molznic na tisoč glav goveje živine. Slovenija je tu na repu, saj ima samo 108 krav molznic na tisoč glav živali. Ta podatek nam pove, na kako nizki reprodukcijski ravni je slovenska govedoreja in da je naša samoskrbnost z govejim mesom izredno občutljiva. Če se prekinejo tokovi nabave telet za pitanje v tujini, je naša samooskrba pod vprašajem. Nemčija ima čez štiri tisoč krav molznic na tisoč glav goveda. Več kot tisoč krav molznic na tisoč glav goveje živine imata tudi tradicionalni izvoznici telet – Romunija in Poljska. Pod tisoč ali 367 krav molznic na tisoč glav goveje živine ima Češka, a kot nam je povedal eden od večjih kupcev telet, na Češkem razliko oziroma presežek ustvarjajo s kravami dojiljami.

Nizke odkupne cene mleka

Položaj govedoreje in število krav molznic sta neposredno povezana z odkupnimi cenami mleka. Odkupna cena mleka v Sloveniji je še vedno med najnižjimi v Evropi. Za nami sta samo Litva in Latvija. Povprečna evropska odkupna cena mleka je skoraj 33 centov za liter. V Sloveniji pa je komaj 28,6 centa. Države, ki jih za primerjavo pogosto navajajo naši mlekarji, dosegajo bistveno višje cene. V Nemčiji ta dosega 33 centov in so jo v zadnjem mesecu ponovno dvignili. Podoben je trend v Avstriji, kjer se je že približala 36 centom, in Italiji. Za nas zanimiva je odkupna cena na Hrvaškem, 32,3 centa za kilogram odkupljenega mleka.

Zaradi visokih cen v Italiji in povpraševanja majhnih italijanskih sirarjev po kakovostnem slovenskem mleku pogodbeni kupci za italijanske mlekarje plačujejo za dva do tri cente več za kilogram kot naši mlekarji. Po drugi strani pa ni presenetljivo veliko povpraševanje po našem poceni in kakovostnem mleku na hrvaškem trgu. Nizke odkupne cene izkorišča predvsem Lactalis, saj kupuje v Sloveniji mleko za potrebe svoje mlekarne na Hrvaškem. Po svoje je nenavadno, da se naše mlekarne s svojimi odkupnimi cenami ne približajo evropskemu povprečju, saj jim cene mlečnih izdelkov in konzumnega mleka v prodaji na drobno to omogočajo. Iz tega lahko sklepamo, da bi bile lahko posledice nizkih odkupnih cen mleka za prekmursko govedorejo bistveno bolj katastrofalne, če veliki prekmurski proizvajalci mleka ne bi svojega mleka izvažali v Italijo. Nekoliko drugače je na desnem bregu Mure, kjer imajo kmetije nekoliko drugačno ekonomsko podstat in so povezane v zadružnem sistemu. Toda na račun tega njihove odkupne cene niso bistveno višje od objavljenega povprečja.