Poslanec Nove Slovenije Jožef Horvat je za uvod v 7. sejo državnega zbora premierju Robertu Golobu postavil provokativno vprašanje o stroških napovedanih reform, od reforme plačnega sistema, ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, gradnje stanovanj pa tudi glede 500-milijonske dokapitalizacije HSE. "Spoštovani gospod predsednik Vlade, preprost, navaden državljan, ki ne fajta, ampak vsak dan hodi na šiht in v strahospoštovanju do države dosledno izpolnjuje svoje državljanske dolžnosti, se sprašuje, pa kdo bo vse to plačal. Kdo bo vse to plačal? Gospod predsednik Vlade, zaradi vaše spremembe Zakona o dohodnini, ste glede na prejšnjo ureditev vsem v Sloveniji s 1. januarjem za letošnje leto, za naslednje leto, za leto 2025 in za naslednja leta znižali plače, ne samo mene, ljudi ki jih mi, poslanke in poslanci tukaj v državnem zboru zastopamo, še kako zanima za koliko nam boste zvišali davke," je Horvat vprašal premierja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(VIDEO) ŽNK Mura Nona še enkrat z Olimpijo. Vemo, kaj moramo storiti za uspeh, pravi Kokol
Še preden bo v četrtek zvečer na mestnem stadionu Fazanerija postal znan drugi polfinalist v moški konkurenci Pokala Pivovarna Union, bomo na istem prizorišču dobili prvo finalno ekipo v ženskem tekmovanju.
Tisti, ki imajo več, bodo plačali več
Golob mu je dejal, da bo davčna reforma predmet bodočega koalicijskega vrha, ki je napovedan 15. marca, in takrat bodo spregovorili o njej ter predstavili izhodišča in časovnico. "In ja, prvič se bomo lotili tiste točke, ki so se je vsi izogibali, vse vlade so se v glavnem ukvarjale samo s plačami, znižali bomo obremenitev na plače, ampak pred tem bomo pa poskrbeli za to, da bo premoženje ustrezno ovrednoteno in da bodo tisti, ki imajo bistveno več premoženja od večine ostalih, za to premoženje pošteno plačali davke," je napovedal Golob
Pomenljiv odgovor ministra glede izkoriščanja geotermije v Pomurju
Med poslanskimi vprašanji, ki se prednostno dotikajo Pomurja, pa je bilo pomembno vprašanje poslanca Tineta Novaka (Gibanje Svoboda), ki je ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana soočil z ovirami in izzivi na področju izkoriščanja geotermalne energije, kar je eno od večnih razvojnih vprašanj v pomurskem prostoru. Ustno poslansko vprašanje je povezano s pisnim vprašanjem vseh pomurskih poslancev, ki že od lanskega decembra ostaja neodgovorjeno. "Pomurci ne želimo več iti žejni čez vodo, ko gre za to vprašanje. Verjamemo, da obstaja boljši način, da izkoristimo geotermalno energijo na trajnosten in okolju prijazen način. Potrebujemo rešitve, ki bodo upoštevale naše pomisleke in želje, skupaj lahko dosežemo več," je navedel Novak in Brežana spomnil na geotermalni potencial v regiji ter ga konkretno vprašal, ali je predvidena odprava administrativnih omejitev glede dovoljenih količnih črpanja geotermalne vode ter sprememba sistema koncesijskih dajatev, ki jih plačujejo uporabniki geotermalne energije. "Ali na ministrstvu potekajo kakršne koli aktivnosti, ki bi slovenska podjetja naredila bolj konkurenčna in bolj privlačna za domače in tuje vlagatelje?" je zanimalo Novaka.
Odgovor ministra ga je zagotovo pustil ravnodušnega, kakor tudi vse uporabnike geotermalne energije v Pomurju. Brežan mu je namreč dejal, da so podatki monitoringa do leta 2020 kazali stalen trend zniževanja gladine, poleg tega se že sedaj načrpajo večje količine od strokovno ocenjenih vzdržnih. Za Pomurje je namreč po oceni Geološkega zavoda Slovenije vzdržno 2 milijona kubičnih metrov, načrpa se pa 2,8 milijona kubičnih metrov ob željah do približno 3,5 milijona kubičnih metrov.
"Tu ne gre za administrativne ovire, ampak mi zasledujemo dolgoročno vzdržno rabo podzemnih vodonosnikov. Termalni podzemni vodni viri so omejeni, zato je pomembno z njimi pametno gospodariti tako, da je zagotovljena dolgoročna vzdržnost naravnega vira," je pojasnil Brežan in kot možnost povečanja količin omenil reinjekcijske sisteme in zaprte sisteme v obliki geosonde. Tudi glede vzdržnosti plačevanja koncesij je dejal, da naš sistem ne odstopa od sistema, ki ga imajo sosednje države, ki so kot članice EU, zavezane k spoštovanju vodne direktive. "Temeljna načela, ki morajo biti upoštevana pri izvajanju cenovne politike na tem področju so: načelo uporabnik plača, načelo onesnaževalec plača ter to, da enako obravnavamo subjekte, ki so v enakem položaju," je pojasnil minister, ki pa je vseeno potrdil, da v skladu s priporočili računskega sodišča na ministrstvu načrtujejo spremembo in izboljšavo sistema.
Odgovor ministra tako daje vedeti, da se bodo "pomurski geotermaši" očitno morali obrisati pod nosom v željah po večjem črpanju geotermalne vode, ravno tako pa nakazuje, da obstajajo zadržki tudi do morebitnih novih uporabnikov (primer Rimska čarda), saj bi ti tako ali tako vplivali na večjo količino črpanja, ki je torej po ministrovih navedbah že presežena.
Med poslanskimi vprašanji, ki so bila podana v državnem zboru, velja izpostaviti še poslanko Saro Žibrat (Gibanje Svoboda), ki je kohezijskega ministra Aleksandra Jevška spomnila na problem občine Razkrižje in njene neuvrstitve med obmejna problemska območja. Glede tega smo v preteklosti že poročali, poleg tega je minuli teden na to temo župan Stanko Ivanušič soočil Jevška na Svetu Pomurske razvojne regije. Jevšek je že takrat kakor tudi v državnem zboru poslanki napovedal ureditev problematike s spremembo zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki jo na ministrstvu snujejo še v letošnjem letu.