vestnik

Pomursko gospodarstvo: Rekordni prihodki, plače slabe

Majda Horvat, 24. 5. 2018
Nataša Juhnov
Lanske rezultate poslovanja so v Pomurju najbolj krojile velike družbe. 
Aktualno

Prihodki lani presegli 2,5 milijarde evrov, neto čisti dobiček podoben lanskemu. Pomurje še vedno na repu po neto dodani vrednosti na zaposlenega in po plačah. Lani z dobičkom 1.246 družb, z izgubo 550. 

Pomurska regija je bila lani gospodarsko uspešna predvsem po zaslugi izvozno usmerjenih gospodarskih družb. Prodaja na trgih Evropske unije, med katerimi sta najpomembnejša trga Nemčije in Avstrije, se je povečala za 11 odstotkov, na preostalih trgih za 21 odstotkov, zaradi domače potrošnje pa je bila za 10 odstotkov boljša tudi prodaja doma. Skupaj 1.875 gospodarskih družb ali tri več kot leto prej, v katerih je bilo zaposlenih 16.023 delavcev, je tako ustvarilo za 2,5 milijarde evrov prihodkov ali za 11 odstotkov več kot leto prej.


Ob tem je treba poudariti, da v Informaciji o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v pomurski regiji v letu 2017, ki jo je pripravila murskosoboška izpostava agencije Ajpes, niso zajete nekatere pomembne gospodarske družbe, ki delujejo in zaposlujejo v Pomurju, vendar imajo poslovne sedeže drugod, na primer Sava Turizem, Krka in Lek. Prav tako v omenjeni publikaciji niso zajeta podjetja, za katera je bil lani objavljen stečaj ali likvidacija. Lani je bil stečaj objavljen za 50 družb, za tri prisilna poravnava, za šest poenostavljena prisilna poravnava, za dve prostovoljna in za dve prisilna likvidacija.

Največji izvozniki
1. Carthago
2. Elrad international
3. Arcont
4. Agrinspe
5. Farmtech
6. GMT
7. Planika Turnišče
8. Agrocorn
9. Vipoll
10. Varis

Kljub uspešni prodaji na tujem in doma ter prihodkih, kakršnih pomursko gospodarstvo doslej še ni imelo, pa je bil po treh letih rasti lanski neto čisti dobiček za 17 odstotkov manjši od predhodnega leta. Znašal je 58 milijonov evrov. Razlog za to je bila skupna izguba, ki je znašala 35 milijonov evrov in je bila za kar 47 odstotkov večja kot leto prej. Med vsemi slovenskimi regijami je ta najbolj poskočila prav v Pomurju, s tem da ni v celoti posledica slabega poslovanja, ampak je v delu nastala zaradi čiščenja bilanc v nekaterih družbah predvsem zaradi lastninskih sprememb. Med podjetji z izgubo so se tako znašla tudi podjetja, ki imajo visoko dodano vrednost. Konec lanskega leta je tako z izgubo poslovalo 550 gospodarskih družb, v njih pa je bilo zaposlenih nekaj manj kot 1.700 delavcev, kar pa je bistveno manj, kot so podjetja z izgubo zaposlovala v preteklosti. Uspešno in z dobičkom je poslovalo 1.246 družb, ustvarile so čisti dobiček v višini 93 milijonov evrov.
Največji po skupnih prihodkih
1. Mol Slovenija
2. Carthago
3. Pomgrad
4. Elrad international
5. Arcont
6. GMT
7. Panvita
8. Agrinspe
9. Radenska
10. Farmtech

Najboljša so največja podjetja

Lanske rezultate poslovanja so najbolj krojile velike družbe, teh je bilo 14. Ukvarjajo se s predelovalno dejavnostjo, gradbeništvom in trgovino, ustvarile pa so 935 milijonov evrov prihodkov (38 odstotkov vseh) ter 36 milijonov neto čistega dobička (63 odstotkov celotnega). Od 16 tisoč vseh zaposlenih jih je pri njih 3.402 ali dobra petina.
Lani je dobro šlo tudi majhnim družbam. S 4.749 zaposlenimi so ustvarile 20 milijonov evrov neto čistega dobička. Manj uspešne pa so bile srednje velike družbe, ki imajo skupaj tudi največ zaposlenih, in sicer skoraj pet tisoč. Neto čisti dobiček je znašal le 2,3 milijona evrov. Ta podjetja so ustvarila čisto izgubo v višini 15 milijonov evrov, kar je 44 odstotkov celotne lanske izgube. Povsem v rdečih številkah pa so se znašle družbe, ki po velikosti sodijo med mikro podjetja in skupaj zaposlujejo nekaj manj kot tri tisoč delavcev. Neto čista izguba je pri njih znašala 1,2 milijona evrov.
Največji po številu zaposlenih
1. Carthago
2. Arcont
3. Elrad international
4. Pomgrad
5. Reflex
6. Arum
7. Panvita
8. Farmtech
9. Wolford
10. Xal svetila

V Pomurju torej imamo 550 podjetij, ki so lansko poslovanje končala v rdečih številkah, ob njih pa bosta morali razvojni preobrat doseči še 602 družbi, v katerih zdaj ustvarjena dodana vrednost ne zadošča za plače in amortizacijo in nimajo dovolj, da bi lahko vlagale v širitev in razvoj. V teh podjetjih je zaposlenih nekaj več kot dva tisoč delavcev.

Na dnu po neto dodani vrednosti

Po treh letih hitre rasti je pomursko gospodarstvo v povprečju upočasnilo korak, kljub temu pa je treba osvetliti podatek, da so se podjetja lani kapitalsko okrepila, kar je pomembno za njihovo stabilnost ob morebitni novi gospodarski krizi. Prav tako je treba poudariti, da ima regija gospodarske družbe z zelo pestro dejavnostjo in razpršene po celotnem območju, kar pomeni, da regija oziroma njena gospodarska uspešnost ne sloni samo na enem podjetju, kot je to na nekaterih drugih območjih Slovenije.
Pomurje pa še naprej zaostaja za slovenskim povprečjem pri temeljnih kazalnikih produktivnosti. Pomurske družbe zaostajajo pri ustvarjenih prihodkih na zaposlenega za slabo petino, pri neto dodani vrednosti na zaposlenega za četrtino in pri bruto plači na zaposlenega za nekaj več kot 12 odstotkov. Že nekaj let zapovrstjo pa so pomurske družbe uspešnejše od slovenskega povprečja po kazalnikih donosnosti, saj so na 100 evrov sredstev ustvarile 63 evrov neto dodane vrednosti (v državi 46 evrov).
S 157.521 evri prihodkov na zaposlenega je pomurska regija ohranila šesto mesto med dvanajstimi slovenskimi regijami, na dnu lestvice pa je po neto dodani vrednosti na zaposlenega. Ta je znašala 32.409 evrov in je bila ob povečanem številu zaposlenih za odstotek nižja kot leta 2016. Najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega je imela jugovzhodna Slovenija, in sicer 53.730 evrov, slovensko povprečje pa je 43.154 evrov.

Zadnji tudi po plačah

Bruto plača na zaposlenega je lani znašala 1.389 evrov in je bila za 46 evrov višja kot leto prej, kar pa pomurske družbe skupaj z družbami primorsko-notranjske regije uvršča med dvanajstimi statističnimi regijami na zadnje mesto. K temu je treba dodati, da po višini plač pomembno izstopajo tri regije, jugovzhodna, osrednjeslovenska in gorenjska, kjer bruto plača presega 1.600 evrov, medtem ko so bile plače povsod drugod manjše od slovenske povprečne bruto plače, ki je lani znašala 1.581 evrov.
V predelovalni dejavnosti, kjer je zaposlenih skoraj polovica vseh delavcev v pomurskem gospodarstvu, je bila povprečna bruto plača na zaposlenega 1.409 evrov, kar je 223 evrov manj od slovenskega povprečja v panogi, povprečje v panogi pa v Pomurju presegajo plače v nepremičninski dejavnosti in gradbeništvu, in sicer za 90 evrov ali devet odstotkov.


Lani so uspešno poslovali tudi pomurski podjetniki in po doseženem poslovnem izidu so na osmem mestu med dvanajstimi regijami. Konec lanskega leta jih je bilo 2.690, njihovi skupni prihodki pa so znašali 239 milijonov evrov. Od tega so 33 milijonov evrov ustvarili v tujini, kar je za 23 odstotkov več kot leto prej. To govori o uspešnem poslovanju podjetnikov tudi čez mejo, gre pa predvsem za gradbena podjetja. Ob tem je zanimiv še podatek, da je 39 podjetnikov ustvarilo prihodke zunaj trgov Evropske unije. Neto podjetnikov dohodek je lani znašal 18 milijonov evrov in je bil višji za 13 odstotkov. Pomurski podjetniki so imeli lani 2.777 zaposlenih ali 144 več kot leto prej, ti pa so v povprečju zaslužili nekaj več kot tisoč evrov.
Zadruge so tako kot leto prej tudi lani poslovale z izgubo, obseg neto čiste izgube pa se je razpolovil. Tri zadruge, ki se ukvarjajo s trgovino, so ustvarile 67 odstotkov celotne čiste izgube, ki je znašala skupaj 190 tisoč evrov.

Andrej Petelinšek
Lanske rezultate poslovanja so v Pomurju najbolj krojile velike družbe.