Pomursko gospodarstvo je kot celota lani poslovalo zelo uspešno. Po zbirnih podatkih, ki jih je za regijo analizirala murskosoboška izpostava Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in ocenila Pomurska gospodarska zbornica (PGZ), je doseglo tri pomembne mejnike. Prihodki so presegli tri milijarde evrov, neto čisti dobiček je znašal 118 milijonov evrov in je bil višji kot leto prej za 36 odstotkov. Neto dodana vrednost je bila 726 milijonov evrov (14 odstotkov več), neto dodana vrednost na zaposlenega 42.577 evrov in je bila višja za 10 odstotkov. Prav tako so podjetja zaposlovala 606 delavcev več kot leto prej oziroma skupaj konec lanskega leta 17.043.
2051 evrov bruto
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Sredi domovine gostovala Valentina Novak
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) je pripravil večer z zamejskimi ustvarjalci Sredi domovine, gostja je bila področna podsekretarka za šolstvo v Porabju Valentina Novak.
Za 120 evrov bruto je bila višja tudi mesečna plača zaposlenega. Najvišje plače v regiji (2051 evrov bruto) so izplačale družbe s področja informacijske in komunikacijske (IK) dejavnosti, več kot 2000 evrov bruto izplačane plače so imeli še v družbah s področja zdravstva in socialnega varstva (2014 evrov).
V najbolj množični panogi v Pomurju, dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, je povprečna bruto plača znašala 1774 evrov, kar je za 84 evrov manj od republiškega povprečja v tej panogi.
V predelovalni dejavnosti, ki zaposluje 48 odstotkov vseh delavcev v pomurskem gospodarstvu, je bila povprečna mesečna plača bruto na zaposlenega 1755 evrov, kar je 209 evrov manj od slovenskega povprečja v tej panogi. Najnižje izplačane plače v regiji imajo družbe s kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (1290 evrov bruto), ki za republiškim povprečjem v tej panogi zaostajajo celo za 626 evrov.
Poleg že omenjene IK-dejavnosti ter zdravstva in socialne varnosti slovensko povprečje presegajo še družbe z dejavnostjo oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter obnove okolja (1948 evrov bruto).
V devetih občinah
Jedro pomurskega gospodarstva je v občini Murska Sobota. Tukaj ima poslovni sedež skoraj tretjina vseh gospodarskih družb v regiji, ki so ustvarile milijardo in 200 milijonov evrov prihodkov (39 odstotkov), tretjino celotnega neto čistega dobička. Zaposlujejo skoraj 30 odstotkov vseh zaposlenih. Drugo gospodarsko najmočnejše središče je Gornja Radgona, sledijo Lendava, Ljutomer, Odranci, Radenci, Puconci, Turnišče in Beltinci.
Razmere so se umirile
Ker zaradi vpliva epidemije koronavirusa primerjava ključnih podatkov o lanskem poslovanju z letom prej ni pravi kazalec stanja, je Robert Grah, direktor PGZ Murska Sobota, potegnil vzporednico z letom 2019 in ob tem ugotovil, da so se razmere umirile, trendi pa kažejo na stabilno rast. »V primerjavi z letom 2019 so se lani prihodki povečali za 10 odstotkov, neto dodana vrednost za 16 in neto čisti dobiček za skoraj 20 odstotkov.« Prav tako se je povečalo število zaposlenih, kakor tudi višina bruto plače.
Pomursko gospodarstvo torej na letni ravni dosega od 10- do 20-odstotno rast po posameznih kazalnikih, kar je njegova organska rast oziroma raven, ki jo regija zmore.
Ob branju podatkov o pomurskem gospodarstvu je treba upoštevati dejstvo, da v njih niso zajeti podatki o poslovanju treh pomembnih gospodarskih družb, ki imajo v regiji svoje proizvodne enote oziroma turistične zmogljivosti, poslovni sedež pa drugod, to so Sava, Krka in Lek. Je pa v podatkih zajeto poslovanje družbe MOL Slovenija.
Izgube v gradbeništvu
Ob pregledu lanskih podatkov o poslovanju je pomembno še poudariti, da se število zaposlenih v družbah z negativnim poslovnim izidom pomembno zmanjšuje in je zdaj pri 1513. Nekoč je bilo takih delovnih mest blizu deset tisoč. S čisto izgubo je lani poslovalo 497 družb, ta je znašala skoraj 19 milijonov evrov (10 deset odstotkov manj kot leta 2020). Več kot polovica te izgube pripada šestim družbam, po obsegu ustvarjene čiste izgube pa prevladujejo družbe s področja gradbeništva, kjer se je izguba v primerjavi z letom prej najbolj povečala. Sledi področje zavarovalništva s 131-odstotno rastjo izgube.
Še vedno za Slovenijo
Ob spodbudni sliki poslovanja pomurskega gospodarstva v lanskem letu pa primerjava s slovenskim povprečjem kaže, da je bila rast slovenskega gospodarstva še višja. Prihodki na zaposlenega so v Pomurju lani znašali 180 tisoč evrov in so zrasli za 12 odstotkov, v Sloveniji 230 tisoč evrov in so bili višji za 20 odstotkov. Po tem kazalniku je pomurska regija zdrsnila s sedmega na deveto mesto med regijami. Za njo ostajajo Koroška, podravska in zasavska regija. Je pa Pomurje napredovalo za eno mesto po višini povprečne plače. Povprečna mesečna plača na zaposlenega v gospodarstvu v Pomurju je bila lani 1719 evrov bruto, kar je za sedem odstotkov več kot leto prej. Enako je zrasla tudi povprečna slovenska plača, s tem da ta znaša 1901 evro bruto.
Samostojni podjetniki
Poslovno poročilo za lani je oddalo 2346 podjetnikov, ki zaposlujejo 2457 delavcev. Ustvarili so 253 milijonov evrov prihodkov, kar je za 14 odstotkov več kot leto prej. Povprečna plača na zaposlenega znaša 1241 evrov bruto in je bila višja za 105 evrov, neto podjetnikov dohodek pa je znašal 19 milijonov evrov in je zrasel za 29 odstotkov.