V SDS Golobovi vladi očitajo "ukrepe in napovedi, ki gredo v smer razgradnje naroda, družine, zasebne lastnine in svobodnega podjetništva". Prepričani so, da so devet mesecev Golobove vlade zaznamovali slabo premišljeni ukrepi, kadrovanje in revanšizem.
Med glavnimi očitki vladi so v SDS zapisali "ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve". Vladno odločitev o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine so ob tem v danes vloženi interpelaciji označili za "politično motivirano odločitev ministrice za kulturo in vlade Roberta Goloba", sprejeto brez strokovnih analiz in brez investicijske dokumentacije ter v nasprotju s strategijo kulturne dediščine 2020-2023. "Slovenska osamosvojitev je eden od temeljev ustavnega reda Slovenije, zato ukinitev muzeja predstavlja norčevanje iz slovenske zgodovine in napad na temeljna izhodišča slovenske ustavnosti," so zapisali v SDS.
V nadaljevanju navajajo, da Slovenci v zadnjih desetletjih kljub lastni državi beležimo drastičen upad števila rojstev, kar nas danes uvršča med države z enim najstarejših prebivalstev na svetu. Glede na to, aktualni vladi očitajo tudi ukinitev urada za demografijo, ki ga je sicer oktobra 2020 ustanovila vlada pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Posnet je bil film o žrtvah rasnega eksperimenta Lebensborn. Zgodbo poznajo redki
V svojem filmu Maja Weiss razkrije usode štirih ugrabljenih otrok. Opozarja tudi na grozote, ki se danes dogajajo v Ukrajini.
Obe omenjeni odločitvi imata po mnenju največje opozicijske stranke "skupni imenovalec v programu najbolj skrajne stranke vladne koalicije, ki ga je deloma s koalicijsko pogodbo, predvsem pa s praktičnimi ukrepi, posvojila celotna vladna koalicija".
Obenem v SDS med očitki navajajo tudi opustitev dolžnega ravnanja na področju zdravstva in zdravstvenega varstva. Vladi očitajo, da je pred in tudi po nastopu mandata zdravstvo navajala kot prioriteto, po devetih mesecih vladanja pa namesto vzpostavitve novega zdravstvenega sistema predstavlja zgolj analizo obstoječega stanja.
Kritični so tudi do vladnega kadrovanja, ki so ga v SDS označili za "najbolj brutalno kadrovanje na vseh ravneh javnega sektorja v zgodovini samostojne Slovenije". Sklep vlade, po katerem so morala ministrstva ob nastopu Golobove vlade pripraviti pregled vseh zaposlitev, premestitev in napredovanj od 1. januarja 2020 do nastopa Golobove vlade, so v besedilu interpelacije označili za skrb vzbujajoč poseg v več z ustavo zagotovljenih človekovih pravic.
Seznami so po prepričanju SDS služili kot podlaga za "silovit kadrovski cunami in čistko" vseh, ki so bili imenovani v času zadnje Janševe vlade. Odstop ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar pa je po mnenju SDS razkril tudi politične pritiske na policijo in odprl vprašanje, ali so ti nastali zaradi preiskave domnevno spornih poslov Gen-I na Balkanu in premierja Goloba.
"Vlada Roberta Goloba se ukvarja predvsem in skoraj izključno s kadrovanjem in obračunava z drugače mislečimi, bolj malo ali nič pa z dejanskim reševanjem težav državljanov," so prepričani v SDS.
V interpelaciji sicer vladi med drugim očitajo tudi opustitev dolžnega ravnanja na področju preprečevanja nezakonitih migracij in po njihovem mnenju neustrezno javno finančno politiko. "Višanje davkov in nižanje dohodka namreč ne prinaša razvoja in poslabšuje ekonomski položaj državljanov, vključno s socialno šibkejšimi," navajajo v SDS.
V SDS tako predlagajo, da razprava ob interpelaciji o delu vlade odgovori na vprašanje, v kolikšni meri vlada od zaprisege uresničuje prisego, da bodo predsednik vlade in ministri spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije.
Interpelacijo so v SDS danes popoldne v parlamentarni postopek vložili s podpisi 27 poslancev, po poslovniku lahko sicer to stori najmanj deset poslancev. SDS pred vložitvijo interpelacije te ni posredovala v sopodpis drugi opozicijski stranki, so za STA potrdili v NSi.