Kot je zapisal v poslanskem vprašanju, ga zastavlja na pobudo Slovencev, ki so zaskrbljeni ob aktualnem dogajanju, oziroma načrtni madžarizaciji, ki naj bi jo izvajalo vodstvo madžarske narodne skupnosti s pomočjo madžarske vlade in njenega predsednika Viktorja Orbana. V vprašanju je najprej izpostavil vodenje pomembnih lokalnih institucij in zavodov. Z imeni in priimki navaja, da so Slovenci odrinjeni od vodenja pomembnih institucij. Hkrati izpostavlja še en pereč problem blokade imenovanj ravnateljev ali direktorjev s strani Madžarske narodne skupnosti in pri tem izpostavi blokado imenovanja ravnatelja lendavske srednje šole, čeprav je izpolnjeval vse formalne pogoje, tudi znanje madžarščine. Problematizira status kulturnega doma, ki v luči Madžarov ni lendavski kulturni dom, ampak madžarski kulturni dom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Zadnja faza prevzema APMS. Maučec Ciganova in Banfi sta se umaknila v dosedanjo hčerinsko družbo
Leta 2020 med epidemijo koronavirusa se je začel pohod na soboško podjetje Avtobusni promet (AP) Murska Sobota, ko sta Bernardka Maučec Cigan in Franc Banfi s pomočjo 1,6-milijonskega kredita investicijske skupine MSIN odkupila poslovne deleže preostalih družbenikov v družbi Papilio. Ta si lasti več kot 55-odstotni delež družbe Linija, ki ima danes v rokah skoraj 68-odstotni lastniški delež v AP Murska Sobota. Maučec Ciganova in Banfi sta tako prek družbe pooblaščenke, ki je bila ustanovljena ravno z namenom »preprečitve sovražnega prevzema«, prišla do nadzornega deleža v AP Murska Sobota.
Skrbi ga povsem liberalen režim kupovanja nepremičnin s strani madžarskih državnih institucij in zasebnikov brez omejitev in tudi to, da se ti nakupi ne obravnavajo enako kot nakupi ob avstrijsko-slovenski meji. Zahteva odgovor na favoriziran položaj madžarskih kmetov in podjetnikov, ki so, za razliko od slovenskih kmetov in podjetnikov,deležni dvojnih subvencij na eni strani madžarskih in na drugi slovenskih, medtem ko so Slovenci upravičeni samo do naših subvencij in razvojnih pomoči. Izpostavil je tudi diskriminatoren odnos do slovenskih učencev v dvojezičnih šolah. Po njegovem prihaja do nevzdržnega stanja, ko učenje madžarščine ni le pravica, ampak dolžnost vseh Lendavčanov. Zahteva se, da se Slovenci naučijo madžarščine na enakem nivoju kot Madžari slovenščine v osnovni šoli. K temu doda še zaposlovanje, saj je pri prijavi na marsikatero delovno mesto prvi pogoj aktivno znanje madžarskega jezika. Posledica tega je, da se je v preteklosti na šolah zaposlovalo učitelje s srednješolsko izobrazbo namesto učiteljev z visokošolsko izobrazbo, ker niso obvladali madžarščine.
