Problematika zagotavljanja poštnih storitev v manjših krajih na slovenskem podeželju ima že dolgo brado. Državna Pošta Slovenije je namreč leta 2021 začela zasledovati strategijo preoblikovanja pošt po Sloveniji, čemur pa so takrat javno nasprotovali tudi pomurski župani. Leta 2013 so celo podpisal protestno peticijo o zapiranju poštnih poslovalnic v Pomurju, a učinka ni bilo.
Tudi pogodbene pošte naj bi zagotavljale vse storitve
Kot pojasnujejo v družbi Pošta Slovenije so od leta 2012 zaprli 73 pošt, od tega v Pomurju leta 2016 pošto Križevci, v letošnjem letu pa Bogojino, kjer niso našli pogodbenika, in 9103 Murska Sobota. Ob tem so letos dodatno odprli logistično pošto 9601 Murska Sobota.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Tešanovcih nastaja nova turistična zgodba, imenovana Zlato polje
V središču naselja so zabrneli gradbeni stroji.
"Od oktobra 2019 pošt ne zapiramo, nadaljujemo pa s preoblikovanjem pošt v pogodbene pošte, razen v nekaterih centrih mest (kjer je obseg storitev skromen in v prihodnje ni pričakovati rasti in je število pošt na določenem območju preveliko). Pošta Slovenije v vsakem primeru, ne glede na to, ali gre za redno ali pogodbeno pošto, še vedno zagotavlja poštne storitve prebivalcem na teh območjih, kot jih določata zakon in splošni akt," še poudarjajo v državnem podjetju.
Polovica pošt do 2025 bo pogodbenih
Do danes so tako v pogodbene pošte preoblikovali 153 pošt, od tega v Pomurju 16, v premično pa eno pošto. Poštno omrežje v državi trenutno obsega 482 kontaktnih točk, od tega 303 rednih, 153 pogodbenih in 26 premičnih pošt. Pošta Apače se je letos preoblikovala v pogodbeno, v Prosenjakovcih pa je po navedbah Pošte Slovenije že dobro leto ponovno redna pošta in iščejo pogodbenika za prevzem.
Skladno s strategijo omrežja predvidevajo, da bodo do leta 2025 ohranili število kontaktnih točk (okvirno 450), polovica bo rednih pošt, polovica pa pogodbenih. Ob tem bodo, kot pravijo v družbi, po vzoru tujih poštnih operaterjev in tudi trendov na področju potreb in pričakovanj uporabnikov zasledovali cilj, da le-tem čim bolj olajšajo dostopnost do poštnih storitev – s kombinacijo lastnih poštnih poslovalnic, pogodbenih poslovalnic, paketomatov, pametnih paketnikov, avtomatiziranih enot za oddajo in sprejem pošiljk PS 24/7 in alternativnih kontaktnih točk (kot so na primer bencinski servisi).
Pošta Slovenije tako prostore nekadnjih poštnih poslovalnic skuša prodati, trenutno so v Pomurju na voljo trije prostori, in sicer v Bogojini, Šalovcih in Apačah.
Širijo mrežo dostopnih točk
Kot dodajajo v družbi, je njihov cilj, da Pošta Slovenije ohrani svojo prednost in dostopa do vsakega naslova v državi, seveda v odvisnosti od vrste in pomena posamezne storitve. S tem namenom modernizirajo in deloma centralizirajo svojo logistično mrežo. Pri optimizaciji dosledno sledijo Splošnemu aktu o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki jim nalaga predpisano gostoto omrežja, pri čemer poudarjajo, da sodi Slovenija med evropske države z višjo dostopnostjo omrežja, gledano skozi kriterij števila prebivalcev na pošto ali površine v kilometrih, ki jih pokriva ena pošta. V zadnjih leti so tako razširili mrežo dostopnih točk za uporabnike. Poleg pošt strankam, izpostavljajo v družbi, zagotavljajo storitve dostave oziroma sprejema pošiljk na 24 PS Paketomatih, ki so postavljeni v 15-ih večjih slovenskih mestih, pred pošte so namestili več kot 400 paketnikov, prisotni so tudi na 210 kontaktnih točkah bencinskih servisov Petrol ter na 41-tih kontaktnih točkah bencinskih servisov Mol, avtomatiziranih enot za oddajo in sprejem pošiljk PS 24/7 in možnosti dostave na dogovorjeno lokacijo (drug naslov dostave, dostava v PS Paketomat, prevzem pošiljke na pošti, dostavo na bencinski servis, na dogovorjeno mesto in podobno).
Sprememba zakona brez podpore, Počivalšek večjo težavo vidi v bančnih poslovalnicah
Zaradi zapiranja poštnih poslovalnic je Sindikat poštnih delavcev lani skušal spremeniti zakon o poštnih storitvah na način, da bi država finančno podprla izvajanje univerzalne poštne storitve in bi se preprečilo nadaljnje zapiranje poštnih poslovalnic. Predloga zakona ni sprejel matični odbor za gospodarstva, nasprotala pa mu je tudi večina poslancev na plenarni seji.
Problematiko so naslovili župani tudi na julijskem posvetu z vlado, gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je poudaril, da bo dosegljivost poštnih storitev še naprej zagotovljena, a priznal večje težave glede bančnih poslovalnic, ki se ravnotako zaradi nerentabilnosti vse pogostoje zapirajo v manjših krajih.
Pošta Slovenije je sicer v zadnjih dneh osrednja temav medijih predvsem zaradi prijave nedovoljenega pritiska na nadzornika v zvezi z imenovanjem novega generalnega direktorja Tomaža Kokota, ki jo je prejel Slovenski državni holding.