vestnik

Pot ob železni zavesi: Nekoč razdvajala, danes povezuje

Tadeja Lepoša, 10. 6. 2021
TL
Slovenski del poti EuroVelo 13 se začne na mejnem prehodu Martinje, kamor pot pripelje z madžarskega Monoštra.
Aktualno

Projekt Kolesarjenje ob železni zavesi je povezal obmejne slovenske in madžarske kraje, izoblikoval skupne turistične destinacije in Pomurje vrisal na evropski kolesarski zemljevid.

Železna zavesa je padla pred več kot četrt stoletja, pred tem pa ljudi za štiri desetletja ločevala od prijateljev, tudi sorodnikov. Pri tem ni šlo le za ideološko delitev Evrope v času hladne vojne na kapitalistični zahod in socialistični vzhod, temveč za otipljivo železje, ki je celino ločevalo na dva popolnoma različna svetova. Včasih se ljudje tej meji brez posebnih dovoljenj niso smeli približati, danes pa skoraj deset tisoč kilometrov dolga kolesarska pot vijuga sem in tja čez dvajset držav. Tako meja, ki je nekoč z bodečo žico razdvajala, danes kot kolesarska pot povezuje evropsko celino, vse od Barentsovega morja na severu do Črnega morja na jugu, del trase pa pelje tudi skozi Slovenijo.

IMG_20210427_132145
TL
Pot je označena s številko 13, kar predstavlja oznako EuroVelo 13, ki sodi v mrežo evropskih kolesarskih daljinskih poti.

Izdatna finančna injekcija iz EU

Idejni oče Poti ob železni zavesi (Iron curtain trail), ki je že skoraj dokončana, je nemški politik in evropski poslanec Michael Cramer, ki je o kolesarski poti dejal, da bo kot mehka oblika turizma pospešila lokalno gospodarstvo, hkrati pa opominjala na politično delitev in povezovala evropsko kulturo s trajnostnim kolesarjenjem. Temu so sledili madžarski in slovenski partnerji in v čezmejnem sodelovanju regij (Interreg) uredili kolesarske poti ter povezali Pomurje s Podravjem in bližnjimi kraji na madžarski strani. Partnerji na slovenski strani Zavod za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ) Murska Sobota, Občina Lendava in Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj so z Madžari s projektom Kolesarjenje ob železni zavesi, zaključenem v februarju, pridobili 2,3 milijona evropskih sredstev.

Iron curtain trail1
ICT
Pot ob železni zavesi (Iron Curtain trail) sega od Barentsovega na severu do Črnega morja na jugu in je od nedavnega zarisana tudi po slovenskem delu ob meji z Madžarsko.

Malo gor, malo dol

Slovenski del poti EuroVelo 13, ki spada v mrežo daljinskih kolesarskih poti EuroVelo, je dolg slabih osemdeset kilomet­rov in se začne na mejnem prehodu Martinje, kamor pot pripelje iz madžarskega Monoštra. Nato lahko kolesarji zavijejo do Ženavelj, kjer stoji spomenik dvema belgijskima balonarjema, ki sta 18. avgusta 1934 na letu okoli sveta s stratosferskim balonom predčasno pristala na ženaveljskem travniku. Nadaljujejo skozi Šulince in Adrijance do Šalovec, kjer se kolesarji lahko v debeli senci osvežijo ob vodnjaku družine Frim, in Hodoša, kjer v neposredni bližini mejnega prehoda stoji petnajst metrov visok stražarski stolp, ki so ga za nadzor meje nekoč uporabljali jugoslovanski graničarji. Nato pot vodi skozi Krplivnik, kjer stoji opečnato rdeč stražni stolp, postavljen po drugi svetovni vojni. Pot nato vodi skozi domanjševske in prosenjakovske gozdove, kjer se med drevesi nekdanjega parka bohotijo ostaline razkošne stavbe ali dvorca Matzenau. Razmeroma počasen svet Goričkega v nadaljevanju poti zamenja hitrejši prometni utrip do Lendave. Na poti do prestolnice bograča kolesarji vijugajo skozi Motvarjevce, Kobilje in Dobrovnik, kjer si lahko odpočijejo ob Bukovniškem jezeru in naravnem izviru pitne vode svetega Vida ali obiščejo energetske točke zdravilnega sevanja. V Lendavi, zgodovinsko bogatem in kulturno raznolikem mestu, se lahko kolesarji zapeljejo tudi do Lendavskih goric in obiščejo zidanice ali cerkev Svete trojice z mumijo viteza Mihaela Hadika. Kolesarska pot se nato nadaljuje do Pinc, kjer prečka mejo in nekaj časa nadaljuje po madžarski strani, potem pa preide na hrvaško stran.

IMG_20210425_175054
TL
Na poti si lahko ogledate tudi spomenik stratosferskega balona v Ženavljah.

Sestavili več tematskih poti

Pot je posvečena železni zavesi, a njenih ostankov ni povsod. Drugje je običajna turistična pot, kjer lahko kolesarji obiščejo značilne vasi, gradove in toplice. Lahko kolesarijo tudi po vinskih poteh ter uživajo v lokalni kulinariki in v naravi, saj pot poteka preko več kot štirideset evropskih narodnih parkov in več kot tri tisoč zavarovanih naravnih območij. Tudi v Pomurju so snovalci projekta, da bi privabili turiste na kolesih, pripravili mrežo poti, ki so jo povezali z že obstoječimi ali novimi kolesarskimi potmi. Skupaj so zajeli 344 kilometrov različnih poti ob lokalnih znamenitostih. Na osnovno kolesarsko povezavo EuroVelo 13 so navezali tudi ptujsko-ormoško območno kolesarsko omrežje in Dravsko kolesarsko pot, na madžarski strani pa so vključili obmejne kraje, tudi mesti Monošter in Lenti. Kot razloži Daniel Ulčar iz murskosoboškega ZKTŠ-ja, so partnerji vzpostavili tudi mobilno aplikacijo in kolesarski turistični zemljevid z lokalnimi znamenitostmi v štirih jezikih, v sklopu projekta so pripravili tudi vodnik, v katerem je opisanih sedem alternativnih regionalnih tematskih kolesarskih poti, ki segajo na obe strani meje. Tako so na osnovno pot navezali tudi Mursko kolesarsko pot na desnem bregu Mure in sestavili alternativno pot ob železni zavesi za navdušence umetnostne zgodovine. Akvilova pot namreč povezuje kraje z ohranjenimi deli poznogotskega slikarja Janeza Akvile, trasa vodi po gričih od Ptuja preko Ljutomera do Lendave in na madžarsko stran v Lenti. V vodniku opisujejo tudi Termalno pot, ki povezuje pomurska termalna središča, pa tudi 53 kilometrov dolgo pot po Goričkem na slovenski in območju Örsega na madžarski strani, tudi Pot mest od Drave do Zale in še nekaj drugih.

IMG_20210425_181239
TL
Pogled na gričevnato Goričko.

IMG_20210425_181654
TL
Skozi Šulince v Adrijance. Foto TL

Vlaganja v kolesarsko infrastrukturo

V sklopu projekta so uredili in znatno izboljšali kolesarsko infrastrukturo, na 21 različnih lokacijah mejnega območja so vzpostavili kolesarske centre s počivališči in izposojevalnicami navadnih in električnih koles s polnilnicami, tudi v Murski Soboti in Krogu, v kolesarskem centru v Čentibi pa zgradili glamping hiške za kolesarje. Kupili so še 59 navadnih in 19 električnih koles. Poleg označitve odsekov so postavili več deset kolesarskih prometnih znakov in smerokazov ter označili pet spominskih krajev železne zavese: Števanovci, Park mejnih kamnov (Szalafö-Pityerszer), Park prijateljstva (Bödeháza), stražni stolp Riganóc (Bödeháza), zaklonišče Lovászi. Pomemben dosežek partnerjev je po besedah Daniela Ulčarja tudi gradnja nove čezmejne cestne povezave med Lendavskimi goricami in goricami Rediča na madžarski strani, ki bo po odprtju državnih mej skrbela za brezskrbno čezmejno kolesarjenje. Zaradi zdravstvene situacije po ocenah ZKTŠ letos prevladujejo domači gostje, nasploh pa število kolesarjev na letni ravni narašča.

krog, brod-na-muri
Jure Zauneker
V Krogu so za kolesarje postavili počivališče.

IMG_20210425_182945
TL
Frimov vodnjak s pitno vodo v Šalovcih.

IMG_20210425_183126
TL
Kolesarji se lahko povzpnejo na stražni stolp na Hodošu.

IMG_20210425_180442
TL
Na osnovno pot so snovalci navezali tudi druge kolesarske poti. Foto TL

IMG_20210425_180702
TL
Pot vodi skozi Martinje. Foto TL