vestnik

Pot v Valdoltro poslej strošek bolnika

Majda Horvat, 28. 11. 2018
Nataša Juhnov
S prvim novembrom so začele veljati pomembne novosti glede prevozov z reševalnim vozilom in priznavanja potnih stroškov za obisk zdravstvene ustanove.
Aktualno

Z novembrom so začele veljati pomembne novosti glede prevozov z reševalnim vozilom in priznavanja potnih stroškov za obisk zdravstvene ustanove. Zavarovane osebe imajo v prihodnje pravico do reševalnega prevoza in povračila potnih stroškov le do najbližjega izvajalca storitev glede na svoj kraj bivanja, pa čeprav gre za izvajalce, ki opravljajo dejavnost samo na področju ortopedije, psihiatrije, rehabilitacije in onkologije.

Ob tem pa lahko bolnik še naprej sam izbira, kje in pri kom se bo zdravil oziroma imel zdravstveni poseg. Kaj to pomeni v praksi za bolnike oziroma zavarovance iz Pomurja? Da jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne bo več v celoti povrnil potnih stroškov ali plačal prevoza z reševalnim vozilom na primer za pot v ortopedsko bolnišnico Valdoltra, ker je enake zdravstvene storitve mogoče dobiti v bližjem zdravstvenem zavodu. Enako velja tudi za vse psihiatrične bolnišnice, ljubljanski inštitut za rehabilitacijo in za zdravljenje nekaterih vrst raka na onkološkem inštitutu v Ljubljani. Če pa se zavarovanec vendar odloči za zdravljenje v teh ustanovah, dobi povrnjene potne stroške samo v višini priznanih stroškov poti do najbližjega izvajalca enakih zdravstvenih storitev, če pa bo lastni prispevek (ta trenutno znaša 25,28 evra) višji od izračunane kilometrine, izplačila ne bo.
Načrt nenujnih sanitetnih reševalnih prevozov v letu 2018 - po območnih enotah ZZZS in skupaj
Območna enota (OE)
Sanitetni prevozi v kilometrih (km)


Celje
1.902.748

Koper
1.552.043

Kranj
1.408.068

Krško
626.416

Ljubljana
5.091.881

Maribor
4.072.276

M. Sobota
1.446.474

Nova Gorica
1.372.529

Novo mesto
1.001.303

Ravne na Koroškem
1.506.787

Skupaj ZZZS
19.980.525

Vir: ZZZS, splošni in področni dogovor za posamezno področje, leto 2018

Opravljeni nenujni sanitetni reševalni prevozi (NRP) – vsi izvajalci storitev v Pomurju skupaj "
Število opravljenih prevozov (primerov)
Načrtovani prevoženi kilometri (plan ZZZS)
Dejansko prevoženi kilometri (km)
Priznano plačilo (osnovno zdravstveno zavarovanje plus dodatno zdravstveno zavarovanje) v EUR
Znesek plačila storitve ZZZS v EUR
Znesek plačila storitev dodatno zdravstveno zavarovanje v EUR

Leto 2017
32.144

4.802.599
1.680.909
201.501
1.479.408

Leto 2018
(do 31. oktobra)
26.049
1.446.474
3.830.795
1.401.283
167.789
1.233.494

"Izvajalci nenujnih sanitetnih reševalnih prevozov ZD Gornja Radgona, ZD Ljutomer, ZD Lendava, ZD Murska Sobota, Rešilna, d. o. o., Nedeljko Stanislav, s. p., Prevozi Franc, d. o. o.)
Vir: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Pomembno pa je poudariti, da to pravilo ne velja za tiste bolnike, ki so v omenjenih zdravstvenih ustanovah začeli zdravljenje ali imeli poseg pred 1. novembrom 2018 in morajo še vedno hoditi tja na kontrolne preglede.

Komu in kdaj prevoz z reševalnim vozilom?

Zavarovana oseba ima pravico do prevoza z reševalnim ali sanitetnim vozilom, če se zaradi zdravstvenih razlogov ne more peljati z javnim prevoznim sredstvom ali kot sopotnik v osebnem vozilu.Prevozi z reševalnim vozilom so razdeljeni na nujne in nenujne. Za nujne prevoze veljajo tisti, ko bolnik potrebuje takojšnje nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč. Prav tako je nujni prevoz takrat, ko bolnik potrebuje čimprejšnjo zdravniško pomoč in je treba preprečiti najhujšo možno posledico za življenje ali zdravje tako zavarovane osebe kot zdravje drugih.Nenujni prevozi pa so tisti, ko je treba prepeljati bolnike, ki se ne morejo gibati sami, do zdravstvenega zavoda ali zdravnika in nazaj, prav tako so do prevoza upravičeni bolniki, ki zaradi odpovedi ledvic potrebujejo dializo. Nenujni prevozi se opravijo tudi za bolnike, za katere bi bil lahko prevoz z javnim prevoznim sredstvom ali osebnim vozilom škodljiv ali ko potrebujejo spremstvo zdravstvenega delavca.
Kdo odloča o nenujnem prevozu? Osebni zdravnik ali napotni zdravnik na primer ob odpustu iz bolnišnice ali zdravilišča. Ta izda nalog za nenujni oziroma sanitetni reševalni prevoz, za to pa mora imeti ustrezno strokovno utemeljitev. To pa je lahko le zdravstveni razlog. Tudi pri nenujnem reševalnem prevozu lahko bolnik pričakuje prevoz le do najbližjega ustreznega zdravstvenega zavoda oziroma zdravnika. O tem, kateri izvajalec je glede na zdravstveno stanje bolnika dejansko najbližji ustrezni, presodi zdravnik. V praksi to spet pomeni, da krajša čakalna doba ali priporočilo za obisk določenega specialista ne more biti razlog za reševalni prevoz do tega, bolj oddaljenega izvajalca zdravstvene storitve.

Kaj če bolnik ne vozi?

Ob spremembah pri reševalnih prevozih in plačilu potnih stroškov, ki so začele veljati s prvim novembrom, pa bodo bolniki v prihodnje občutili tudi doslednejše spoštovanje že veljavnih pravil glede nenujnih reševalnih prevozov. V zadnjem času je namreč ZZZS poostril nadzor nad zdravniki glede upoštevanja razlogov za izdajanje nalogov za nenujne prevoze. Naloga za prevoz z reševalnim vozilom namreč zdravnik ne more izdati bolniku samo zato, ker imajo njegovi svojci službene obveznosti in ga ne morejo peljati ali ker sam ne zmore prevoziti dolge poti ali ker ne pozna poti do klinike ali ker ga je strah vožnje z vlakom in podobno.

Zdraviliško zdravljenje in osebni razlog

Med novimi pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki veljajo od 13. oktobra letos, je tudi sprememba pri zdraviliškem zdravljenju. Včasih se zgodi, da zavarovanci zaradi upravičenih osebnih razlogov (na primer smrti ali težje bolezni ožjega družinskega člana) ne morejo začeti zdraviliškega zdravljenja v odrejenem časovnem roku ali pa so že na zdravljenju in ga morajo zaradi navedenih osebnih razlogov prekiniti. Doslej se to ni upoštevalo, po novem pa so opravičljivi osebni razlogi dodani že navedenim razlogom, ki omogočajo odlog ali nadaljevanje prekinjenega zdraviliškega zdravljenja.

Medicinski pripomočki

Nekatere pozitivne spremembe pravil pa se nanašajo tudi na medicinske pripomočke. Uporabnikom pripomočkov, katerih servisiranje med njihovo trajnostno dobo plača ZZZS, ne bo več treba obiskati zdravnika, da bi jim izdal naročilnico za servis, ampak bo dovolj, če priložijo pisni vlogi predračun dobavitelja. Skrajšala se bo tudi trajnostna doba nekaterih aparatov, kar pomeni, da zavarovanec prej dobi nov aparat. Novo pa je tudi to, da zavarovanec dobi naročilnico za potrošni material do 10 dni pred iztekom obdobja in odobrenih količin oziroma v primeru drugih pripomočkov do 30 dni pred iztekom trajnostne dobe.
Pomembne spremembe se nanašajo tudi na nekatere druge medicinske pripomočke. Tako je na primer za bolnike s sladkorno boleznijo pomembna novost to, da imajo pravico do trakov za optično določanje glukoze in ketonov, med pravice pa sodi tudi vakuumska opornica za zdravljenje rane na stopalu.
Zdravljenje raka – Maribor  UKC Maribor, oddelek za onkologijo:
- rak na dojki – predoperativno dopolnilno zdravljenje in zdravljenje napredovale bolezni
- ginekološke vrste raka, ki ne potrebujejo sočasnega zdravljenja z obsevanjem
- rak na debelem črevesu in danki – dopolnilno zdravljenje in zdravljenje napredovale bolezni
- rak na želodcu – predoperativno zdravljenje, zdravljenje napredovale bolezni
- rak na žolčnih vodih, hepatalni rak, trebušna slinavka
- rak na prostati – napredovala bolezen
- rak na mehurju – predoperativno zdravljenje in zdravljenje napredovale bolezni
- rak na ledvicah
- rak na pljučih – imunoterapija
- rak na pljučih – kemoterapija (oddelek za pljučne bolezni)
- rak neznanega izvora
- radikalno obsevanje raka na dojki (razen tehnike ob globokem vdihu – mlajše bolnice)
- paliativno obsevanje, vključno z visokodoznim obsevanjem raka na pljučih
- dopolnilno sistemsko zdravljenje DORA
- nadaljnje sledenje po zdravljenju DORA

Zdravljenje raka – Ljubljana  Onkološki inštitut Ljubljana:
- limfomi
- akutna levkemija
- primarni možganski tumorji
- kožni tumorji (predvsem maligni melanom)
- redki raki
- dedna obremenjenost, dedna nagnjenost k razvoju raka
- diagnostika, operativno zdravljenje, vodenje DORA

Bele zalivke in zobni vsadki

Med odmevnejšimi spremembami pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja so tudi pravice do belih zobnih zalivk in do zobnih vsadkov. Zaradi uredbe Evropske unije o živem srebru je namreč določen nov standard za material za zalivke v mlečnih zobeh, zobeh otrok do petnajstega leta, nosečnic in doječih mater. Uporabljati se sme kompozit, amalgam pa le, če je to nujno zaradi zdravstvenih razlogov, kar presodi pooblaščeni zobozdravnik.

4bab484f0ccfd9d2296516d70189e2a2
Nataša Juhnov
Med odmevnejšimi spremembami pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja so tudi pravice do belih zobnih zalivk in do zobnih vsadkov.

Čez eno leto pa bodo začele veljati spremembe pravil tudi glede pravice do zobnega vsadka. Do tega pa ne bo upravičen vsak zavarovanec le zaradi manjkajočega enega zoba ali nekaj zob, ampak le, če ni mogoče izvesti ustrezne rehabilitacije z drugimi zobnoprotetičnimi pripomočki in ob pogoju izjemnih zdravstvenih stanj, ki jih določajo pravila. Na primer, ko je stanje posledica tumorjev v ustih, na glavi ali vratu, v primeru razvojnih anomalij kosti ali ko gre za obsežno atrofijo čeljusti. A tudi v večini teh izjemnih primerov je število zobnih vsadkov omejeno, in sicer na štiri zobne vsadke v zgornji in dva zobna vsadka v spodnji čeljusti. Kdo je upravičen do zobnih vsadkov, ugotovi specialist stomatološke protetike, h kateremu bolnika napoti osebni zobozdravnik. Za najzahtevnejša zdravstvena stanja bodo lahko zobne vsadke vstavili le na stomatološki in maksilofacialni kliniki. V primeru atrofije spodnje čeljusti pa bo dva vsadka lahko vstavil specialist oralne kirurgije na sekundarni ravni.
Če si zavarovana oseba vsadi zobni vsadek samoplačniško in ne izpolnjuje zdravstvenih stanj po pravilih, se ta zobni vsadek šteje kot lastni zob. Razen če oseba zaradi tega ne bi bila upravičena do zobnoprotetičnega pripomočka. Potem se v korist zavarovane osebe šteje, kot da zoba ni, da lahko uveljavi pravico do določenega zobnoprotetičnega pripomočka.

Nataša Juhnov
Zavarovana oseba ima pravico do prevoza z reševalnim ali sanitetnim vozilom, če se zaradi zdravstvenih razlogov ne more peljati z javnim prevoznim sredstvom ali kot sopotnik v osebnem vozilu.