vestnik

Povezuje jih značajska različnost

Marina Vrbnjak, 9. 10. 2019
Marina Vrbnjak
Poleg Zale Tirš, ki igra flavto, trio sestavljata še Mariborčanka Anja Bajc, ki igra klarinet, in Sandra Čepin iz Podčetrtka, ki igra klavir.
Aktualno

Glasbeno skupino so ustanovile na graški univerzi za glasbo, njihov mentor je svetovno znani pianist in skladatelj.

Radgonski kulturni dom je pred kratkim gostil Trio Essere, ki so ga marca 2018 na graški univerzi za glasbo ustanovile mlade glasbenice, ki delujejo tudi individualno kot solistke, komorne ter orkestrske glasbenice. Zala Tirš, ki igra flavto, je iz Gornje Radgone, poleg nje pa skupino sestavljata še Mariborčanka Anja Bajc, ki igra klarinet, in Sandra Čepin iz Podčetrtka, ki igra klavir. Med skupnimi vajami so spoznale svoje različne vloge v tem sestavu in tako Zala velja za najbolj čustveno, Anja za najnežnejšo, Sandra pa za najbolj temperamentno. Ravno zaradi te značajske različnosti so se poimenovale Trio Essere, kar v italijanščini pomeni biti, obstajati. Za njimi je veliko nastopov, predvsem v Gradcu.

trio-essere
Marina Vrbnjak
Trio Essere

»Kot trio, ki skupaj ustvarja od marca 2018, smo se na slovenskem območju do sedaj predstavile na Kozjanskem in sedaj še v Gornji Radgoni,« nam je zaupala Gornjeradgončanka. »Tako kot druge, ki odhajajo v tujino in si tam velikokrat tudi ustvarijo življenje, tudi nas pogosto spremljata hrepenenje po domovini in tiha želja, da bi svoje ustvarjanje lahko predstavljale v Sloveniji. Tu smo se namreč srečale z glasbo, se povezale in se navezale,« so povedale, še preden so stopile na oder. Za koncert v radgonskem kulturnem hramu so se odločile, ker se je Zala kot majhna deklica prav tukaj navdušila za flavto, in sicer ob poslušanju svoje vzornice Nike Škof.
Ker zasedba tria ni ravno vsakdanja in za tak sestav ne obstaja veliko originalnega glasbenega gradiva, so ubrale svojo pot in pišejo lastne aranžmaje. Njihov mentor je svetovno znani in priznani pianist ter skladatelj Andreas Woyke.

"Z izvedenim koncertom v Gornji Radgoni smo zadovoljne, mislimo, da nam je uspelo združiti profesionalno s spontanim, vključujoč glasbo in vezni tekst.  Predstavile smo dela velikih komponistov različnih obdobij: D. Schostakowitscha, A. Khatchaturiana, G. Faurèja, G. Bizeta, C. Coreje ter A. Piazzolle; a jih zaradi naše ne tako pogoste instrumentalne zasedbe pokazale v malo drugačnih niansah. Izbiro programa je pogosto treba prilagoditi kraju, publiki in času, kar se velikokrat izkaže za zahtevno delo in zahteva veliko znanja, vloženega časa, iznajdljivosti ter nenazadnje tudi kreativnosti," je povedala Sandra Čepin.

Hvaležne so tudi organizatorjem, ki so jim prisluhnili in dali možnost, da se predstavijo v domačem kraju ene izmed glasbenic. "Treba pa izpostaviti, da se klasični koncerti ponavadi izvajajo brez ozvočenja in da je klavir inštrument, ki nima nikakršne povezave z elektroniko, zato je za pianista vedno manjši privilegij igrati na električno glasbilo, saj zelo omejuje tako glasbenikove zmožnosti za svobodno in pristno izražanje kot tudi zvok in moč sicer zelo veličastnega instrumenta. Nastane težava za celotno komorno zasedbo, saj se mora vsak član zasedbe prilagoditi in vložiti dodaten trud, da kljub ozvočenju in elektroniki doseže dobro razmerje ter zaželjen skupni zvok. Kljub tej problematiki pa se zahvaljujemo za najboljše možni podprt zven iz strani ozvočevalca in njegovo angažiranost." 
Kaj zdaj berejo drugi