vestnik

Požarna nevarnost: Največkrat je kriv – človek

ABE, 3. 8. 2018
Profimedia
Požari v naravnem okolju imajo običajno večje razsežnosti. 
Aktualno

Že nedolžna iskra lahko v naravi hitro zaneti požar velikih razsežnosti. Kljub včerajšnjim padavinam previdnost naj ne bo odveč. V sredo v Vogričevcih gorel travnik.

V sredo je Vogričevcih v ljutomerski občini zagorela suha trava. Travniški požar, ki je gorel na 100 kvadratnih metrov, so pogasili domači gasilci in gasilci PGD Ljutomer. Zakaj je izbruhnil požar ni znano, običajno pa daljše obdobje suhega in toplejšega vremena povzroča ugodne razmere za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju. Kljub včerajšnjim padavinam previdnost naj ne bo odveč.

Najpogostejši vzrok za nastanek požara v naravi je namreč uporaba odprtega ognja – žar, taborni ogenj, prižiganje sveč, bakel, raket ali petard, kurjenje in sežiganje, odmetavanje cigaretnih ogorkov ter odlaganje vročega pepela in gorljivih materialov. Že nedolžna iskra lahko v naravi hitro zaneti požar velikih razsežnosti. Več kot 95 odstotkov vseh požarov v naravi povzroči človek zaradi malomarnosti in nevednosti, je razvidno iz statističnih podatkov izpostave uprave za zaščito in reševanje.


Kakšna pa so sploh pravila kurjenja v naravi? Če kurimo v naravi, mora biti kurišče urejeno, zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja. Ob vetrovnem in sušnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča, zato moramo biti še posebej pazljivi. Urejeno kurišče mora biti, sporočajo iz murskosoboške izpostave uprave za zaščito in reševanje, obdano z negorljivim materialom, kot je kamen, okolica pa mora biti očiščena vseh gorljivih snovi. Urejeno kurišče mora biti oddaljeno vsaj 50 metrov od gozda in sto metrov od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov z vnetljivimi ali nevarnimi snovmi. Poskrbeti moramo, da so v bližini kurišča voda, gasilnik ali drugo priročno orodje za gašenje – to je lahko lopata.

b48d68ab7c1d2ee3984d5101f51d5296
Večer
Kljub včerajšnjim padavinam previdnost naj ne bo odveč.

Kako pa pravzaprav ravnamo, da ne bi prišlo do požara v naravi? Poskrbeti je treba za urejeno okolico stavb – vse gorljive snovi skladiščimo v varni razdalji. Veje dreves, ki so okoli stavb, zračnikov in dimnikov, odstranimo. V naravi kurimo samo na urejenih kuriščih in nikoli v suhih in vetrovnih dneh. V ogenj ne sodijo pršila pod tlakom in druge vnetljive snovi. Po končanem kurjenju ogenj in žerjavico do konca pogasimo in prekrijemo z negorljivim materialom.