vestnik

(Pozeba v Pomurju) Koščičarji poškodovani od 80- do 100-odstotno, pečkarji od 60- do 80-odstotno

Damjana Nemeš, 18. 4. 2021
Kmetija Novak
Oroševanje sadovnjakov je eden od aktivnih načinov preprečevanja pozebe.
Aktualno

Slovenijo so pretekli teden zajele nizke temperature, ki so povzročile pozebo na cvetočem sadnem drevju. Nizke temperature so močno prizadele predvsem drevje koščičastih sadov ter jablane in hruške.

Po prvih ocenah, ki jih je pripravila javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko- gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), je škoda na sadnem drevju ponekod 100-odstotna. Ali bo sploh kaj pridelka, bo jasno po koncu obdobja nizkih temperatur ter šele maja in junija po trebljenju, ko bodo vidne tudi poznejše posledice, kot sta pospešeno odpadanje in deformacija plodov.

»Poročilo o stanju na terenu, ki smo ga poslali KGZS, je bilo zelo grobo, natančneje stanja v tem trenutku ne moremo oceniti. Trenutno lahko povemo samo približno število pozeblih cvetov, kar pa še ne pomeni izgube celotnega pridelka. Prav tako ne pomeni, da bo tam, kjer cvetovi niso pozebli, dovolj sadja, saj bodo lahko plodovi pozneje pospešeno odpadali,« pojasnjuje Miran Torič, strokovnjak za vinogradništvo in sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota. Za jablane in češnje bo dovolj, če se ob dobrem cvetenju opraši približno pet do deset odstotkov cvetov. »Če drevo dobro cveti, so omenjeni odstotki dovolj za zadostno letino. Iskati v tem trenutku med milijoni cvetov tiste, ki so ostali, pa je res težko. Tudi razlike v stanju na terenu so precejšnje,« pravi Torič. 

Sadovnjaki na Goričkem so po prvih ogledih poškodovani veliko bolj kot sadovnjaki na štajerskem ali prleškem koncu. Prva ocena razmer v Pomurju kaže, da so koščičarji, katerih plodiči so večinoma črni, poškodovani od 80- do 100- odstotno, medtem ko je poškodovanost pečkarjev od 60- do 80-odstotna. 

murska-sobota, kmetijsko-gozdarski-zavod, miran-torič
Nataša Juhnov
Miran Torič.

Priprave takoj po obiranju 

Sadjarji so ob napovedani pozebi sadovnjake začeli škropiti s krepčilnimi sredstvi na osnovi alg in s pripravki na osnovi aminokislin. »To so zagotovo naredili vsi, ki se s sadjarstvom intenzivno ukvarjajo. Veliko klicev smo prejeli. Lahko povem, da smo se slišali s praktično vsemi sadjarji v Pomurju, tako da so imeli vsi prave informacije o tem, kaj storiti v primeru pozebe. Dejstvo pa je, da moraš drevo na pozebo začeti pripravljati že leto prej, takoj po obiranju sadja. Takrat je treba poskrbeti za dober cvetni nastavek in za dobro prehranjenost drevesa. Če je to ustrezno opravljeno, ima drevo dober imunski sistem in bo preneslo več tako imenovanih stresnih situacij.«
Eden od aktivnih načinov zaščite drevja pred pozebo je oroševanje, vendar je ta ukrep učinkovit le pri temperaturah do približno minus sedem stopinj Celzija. »Za oroševanje moraš imeti zadostno količino vode, začeti moraš pravi čas in to početi dovolj dolgo,« pravi strokovnjak za vinogradništvo in sadjarstvo.

kmetija-novak, ivanovci, oroševanje, pozeba
Kmetija Novak
Na kmetiji Novakovih v Ivanovcih so vzpostavili oroševalni in namakalni sistem z lastnim vodnim zajetjem. Za investicijo, ki je vredna 250 tisoč evrov, so prejeli 112 tisoč evrov nepovratnih sredstev.

Oroševanja sadovnjakov so se pred napovedano pozebo prvič letos lotili na kmetiji Novakovih v Ivanovcih, kjer pridelujejo jabolka na šestih hektarjih. »Dva hektarja sadovnjakov smo oroševali tri dni, za več žal nimamo vode v vodnem zajetju. Začeli smo zvečer, ko se je temperatura bližala ničli. Oroševali smo tako dolgo, da se je temperatura, ki je takrat že padla krepko pod nič stopinj, v eni uri dvignila za približno tri stopinje Celzija. Prvi in drugi dan pozebe smo začeli oroševati okrog enaindvajsete ure, tretji dan po triindvajsetih, končali pa smo nekje med deveto in deseto uro dopoldne,« je oroševanje na njihovi kmetiji povzel Ludvik Novak. Oroševalni sistem so šele vzpostavili.

»Z oroševanjem nimamo nobene izkušnje. Učimo se še, zato smo se držali teorije, ves čas smo bili v stiku tudi s svetovalno službo pri KGZ Murska Sobota. Glede na prvi vtis bo škoda zaradi oroševanja precej manjša, kot bi bila, če tega ukrepa ne bi izvedli.«

Četrtič v šestih letih 

Novakove je pozeba, ki smo ji bili v zadnjih šestih letih priča kar štirikrat, prizadela tudi lani. »Normalna letina je pri nas 55 ton jabolk na hektar. Lani sadja ni bilo količinsko manj, je pa bilo manj kakovostno, saj so bila jabolka brez pečk, bolj so bila iznakažena. Upam, da letos ne bo tako,« je dejal Novak. Večino pridelka prodajo Kmetijski zadrugi Čakovec, Sadjarstvu Šilec in Evrosadu, približno sto ton pa ga skladiščijo doma in ga prodajajo šolam in vrtcem. Lani, ko se je začela epidemija koronavirusa, so začeli sadje dostavljati tudi po terenu. »Vsega seveda nismo mogli prodati, ostalo nam je še za kakšen mesec zaloge. Če bi šole in vrtci normalno delovali, bi nam jih že zdavnaj zmanjkalo.«

pozeba, sadjarska-kmetija-šipoš, krašči
Sadjarska kmetija Šipoš
Na sadjarski kmetiji Šipoš ocenjujejo, da je škoda na njihovih jablanah od 80- do 90-odstotna.

Podobno je tudi na sadjarski kmetiji Šipoševih iz Krašč, ki jih je pozeba prav tako prizadela drugo leto zapored. »Lani se je škoda v nekaterih naših sadovnjakih poznala, vendar bistveno manj kot letos. Po prvi oceni je škoda na jablanah od 80- do 90-odstotna, na češnjah pa stoodstotna. Oroševalnega sistema nimamo, zato tega ukrepa nismo mogli izvajati, smo pa predhodno skrbeli za kondicijo dreves oziroma za njihovo dodatno prehrano,« je povedal Štefan Šipoš, lastnik kmetije.

Lani so na sedmih hektarjih in pol kljub pozebi imeli nekaj sadja, tudi cena je bila v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je bilo sadja količinsko več, boljša, vendar so se zaradi epidemije koronavirusa srečali s težavami pri prodaji sadja javnim zavodom. »V hladilnici nam je zato propadlo precej jabolk, ki bi jih drugače prodali.« Tudi letos upajo, da bodo pridelali nekaj sadja, vendar bodo količine verjetno še manjše kot lani. »Težko je preživeti, ko te dve leti zapored prizadene pozeba. Že jeseni je namreč treba vlagati za naprej, če želimo še kaj imeti,« je po nedavni pozebi črnogled Štefan Šipoš. 

Kaj zdaj berejo drugi