Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, na katerega so slovenski prašičerejci dolgo čakali. Na voljo je devet milijonov evrov za investicije, katerih namen je doseči povečanje plemenske črede in s tem števila v Sloveniji skotenih odojkov, kmetje pa bodo lahko pridobljena sredstva med drugim uporabili za ureditev hlevov in nakup pripadajoče opreme. »Namen naložb, podprtih v okviru tega javnega razpisa, je spodbuditi zmogljivosti kmetijskega sektorja za odzivanje na krizo v povezavi z izbruhom covida-19 in s tem okrepiti varnost preskrbe s hrano na območju države,« so med drugim zapisali na ministrstvu. Za večje rejce, fizične osebe, je na voljo 4 milijone evrov, 4,5 milijona evrov lahko pridobijo gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s prašičerejo, za male rejce pa je na voljo 500 tisoč evrov. Nepovratna sredstva bodo zagotovili iz programa razvoja podeželja 2014–2020. Razpis je prvi korak v razvoju slovenske prašičereje, pravi predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga, ki pa opozarja, da razpis prihaja v nepravem času, ko so po večmesečni stabilnosti odkupne cene svinjskega mesa spet začele padati.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Vestnikova osebnost Pomurja je postala ambiciozna športnica
Medijska hiša Vestnik je s pomočjo bralcev izbrala Vestnikovo osebnost Pomurja minulega leta.
Zmanjšanje izvoza na Kitajsko ima globalne posledice
Poglavitna razloga za padec cen sta dva. Prvi je zmanjšanje izvoza mesa na Kitajsko, kjer je bilo še lani zaradi prašičje kuge veliko povpraševanje po svinjskem mesu iz Evrope. Drugi pa je v posledicah epidemije koronavirusa, po kateri se razmere na trgu še vedno niso povsem normalizirale. Poraba svinjskega mesa se po mnenju Varge še vedno zmanjšuje, tudi kot posledica zaprtja javnih zavodov. Samooskrba s svinjskim mesom, ki naj bi bila trenutno v državi od 35- do 40-odstotna, pa se zato samo navidezno povečuje, pravi Varga, ki dodaja, da se na drugi strani količina uvoženega mesa ne zmanjšuje. Rejci dobijo trenutno 1,50 evra za kilogram mesa, s čimer si ne morejo pokriti stroškov reje. »Če ustvarjamo izgubo, se ne moremo zadolževati pri bankah,« pravi Varga, ki ima tudi sam načrte za širitev hlevskih zmogljivosti, a glede na negotove razmere na trgu še ni prepričan, da se bo lotil investicije. Napovedi do konca leta so še slabše, dodaja, saj naj bi cene še padale. Najprej bi se morali deležniki v verigi po njegovih besedah dogovoriti za minimalno odkupno ceno. Ta se še vedno povzema po avstrijski borzi Steirerfleisch, za katero pa Varga pravi, da jo Avstrijci upoštevajo samo pri mesu za izvoz, ne pa tudi pri mesu, ki ga dajo na svoje trgovske police. O pošteni ceni bi se lahko dogovorili v okviru organizacije proizvajalcev, je prepričan Varga. »Vendar te ne moremo ustanoviti, dokler ne bomo enakovredni sogovorci mesarjev. To pa bomo takrat, ko bomo vstopili v shemo Izbrana kakovost in bodo upoštevane tudi masne bilance, sicer bodo še naprej uvažali meso iz vseh krajev.« Zadnji dogovor med deležniki v verigi je bil, da bo prašičerejski sektor vstopil v shemo Izbrana kakovost takrat, ko bodo dosegli število 190 tisoč doma skotenih živali v enem letu. Lani je bilo v Sloveniji zaklanih 163 tisoč doma skotenih prašičev, enako število pričakujejo letos. Po oceni Varge bi se lahko po optimalnem scenariju, če bi se kmetje množično lotili investicij na podlagi razpisa, prvi rezultati začeli kazati v prvi polovici leta 2023, takrat bi lahko dosegli tudi želeno število doma skotenih živali.
Če bo treba, bodo meso spet prodali Avstrijcem
Tudi direktor Kmetijske zadruge Radgona Danilo Rihtarič opozarja na problematiko nizkih odkupnih cen, ki so, kot pravi, za 30 odstotkov nižje od tistih pred krizo. »Prašičereja trenutno dela veliko izgubo,« poudari. Gornjeradgonska zadruga na leto od kooperantov v Pomurju odkupi 32 tisoč prašičev. Zalogo 3000 prašičev, ki so se zaradi ustavitve odkupa v času epidemije nakopičili v pomurskih hlevih, jim je kasneje uspelo prodati, predvsem v Avstrijo, nekaj so jih prodali tudi doma. Država jim pri tem ni pomagala, pravi. Po besedah Rihtariča je težko napovedati, kaj se bo na trgu svinjskega mesa dogajalo do konca leta. Pri tem upa na dvig cene in normalizacijo potrošnje. »Če bo odkup premajhen, bomo preostale živali spet morali odpeljati v Avstrijo.«
