Število okuženih divjih prašičev v sosednji Madžarski raste. Okužena je Romunija in zdaj še Italija. V Italiji je žarišče okužbe po podatkih o spremljanju registriranih primerov, zaenkrat še na otoku Sardiniji. Na Upravi ne izključujejo možnosti, da se bolezen pojavi tudi pri nas. Problem je dolga inkubacijska doba virusa in njegova velika odpornost, saj ga praktično ni mogoče uničiti brez visokotermične obdelave okužene živali ali mesa. Problem, oziroma nevarnost predstavlja vnos mesnih izdelkov, ki so lahko okuženi z virusom in vračanje lovcev z lova na okuženih območjih. Kot smo že pisali je prenašalec lahko tudi klop.
Pojav afriške prašičje kuge lahko ima za Slovenijo katastrofalne posledice. Pretežni del slovenske prašičereje je lociran v severovzhodnem delu Slovenije. Ta je zaradi okuženih divjih prašičev v sosednji Madžarski tudi najbolj izpostavljena pri vnosu virusa za zaradi gibanja divjih prašičev. Slovenski rejci izvajajo maksimalne zaščitne ukrepe pred vnosom virusa v reje preko stika domačega prašiča z divjim prašičem. So pa problem okuženi mesni izdelki, preko katerih se prenaša virus. S tem, ko je Uprava opozorila na nevarnost vnosa virusa s hrano (mesninami), lahko upravičeno sklepamo, da registrirani primeri okužb z virusom ne odražajo dejanskega stanja okuženosti. To pomeni, da so države zaradi komercialnega interesa bolezen prikrivale, ali pa so nedosledno izvajale nadzor nad poginulimi živalmi. Večina evropskih držav je povečala odstrel divjega prašiča in z zmanjševanjem staleža poskuša zavarovati vdor virusa k domačim prašičem. Žal nobena država ali medij v kateri je bil odstrel povečan ne poroča ali je bilo meso odstreljenih prašičev uničeno ali pa se ga uporabilo za predelavo bodisi za prehrano ljudi ali živali – pasja hrana.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Gornja Radgona in Radgona pripravljata vrsto skupnih dogodkov
Med drugim bodo vzpostavili skupni Trg Evrope, ki bo simbolično predstavljal skupni prostor dveh narodov in kultur
Pojav kuge v domači reji pomeni uničenje celotne črede, kar je katastrofa za samega rejca, oziroma kmeta, ki te izgube ob trenutnem ekonomskem položaju prašičereje nima dovolj akumulacije za obnovitev proizvodnje. Po drugi strani pa je sama panoga na tisti kritični meji (30 odstotna samooskrba), lahko uniči celotno panogo in spravi Slovenijo v popolno odvisnost od tujega mesa.
Na Kitajskem je največja klavnica zaprla svoja vrata, ko je zaznala okužbo prašičev z opravljenimi testi pred začetkom klanja. Kitajci poročajo že tretji invaziji virusa. V Evropi predvsem na vzhodu se zgodba odvija nekoliko drugače. Madžari še vedno uradno objavljajo okužbo pri divjem prašiču. Ko se je začelo govoriti o prvi okužbi divjega prašiča v županiji Zala njihov demanti pojava virusa ni bil najbolj prepričljiv. To, da ga imajo so priznali poldrugi mesec po omenjenih namigih o prisotnosti bolezni. Za zdaj ne beležijo virusa pri domačem prašiču. To spet odpira nekaj dvomov, saj so Romuni tik ob meji z Madžarsko, kjer je eno od žarišč okužbe divjega prašiča priznali vdor virusa v domačo rejo. Ali Madžari ponovno ne čakajo in bodo morebitno okužbo objavili, ko se je več ne bo dalo skrivati. Ne pozabimo, Madžari so eni največjih izvoznikov t.i. konfekcioniranega mesa, za proizvajalce suhomesnatih izdelkov. Tudi pri nas je nekaj mesarij, ki kopujejo tovrstno meso na Madžarskem.
